Slovenija počasi po poti Južne Tirolske?
Slovenija zelo počasi po poti pionirke trajnostne mobilnosti – Južne Tiolske. V letu 2016 smo prvič so-organizirali strokovno ekskurzijo dobrih praks trajnostne mobilnosti na južnem Tirolskem. Regija s celostnim prometnim načrtovanjem in na uporabnika usmerjenim razvojem prometnih storitev dosega zavidljive rezultate v modal splitu (2024: 50 % osebni avtomobil in 50 % JPP, kolesarjenje, hoja). Tako velja za eno izmed vodilnih regij na področju trajnostne mobilnosti. Že leta 2016 so nam predstavili enotno vozovnico za javni prevoz, ki je omogočala uporabo vlakov, avtobusov in sistemov izposoje koles v celotni regiji. Pokazali so nam obnovljeno progo Vinschgau, ki so jo obnovili v petih letih (2000-2005) in že prvo leto po obnovi pa so dosegli milijon potnikov, danes pa jo v povprečju uporablja kar 2,3 milijona potnikov letno. Ogledali smo si tudi pilotno proizvodnjo vodika in vodikove mestne avtobuse v Bolzanu.
Letos smo se ponovno odpravili na ogled dobrih praks. Čeprav so že pred desetimi leti dosegali izjemno uporabniško izkušnjo na javnem prevozu, danes še vedno sistematično izboljšujejo storitev in vlagajo v železniško infrastrukturo ter večmodalna središča. Primer dobre prakse je mesto Brixen z 22.500 prebivalci, ki se ponaša z novim mobilnostnim središčem, ki povezuje železnico, avtobusne prevoze, kolesarsko garažo ter veliko parkirišče P+R. Po zahtevnem političnem procesu so dosegli konsenz, da novih cest ne bodo več gradili – projekte, ki so že pripravljeni do faze načrtov, bodo še zaključili, novih cestnih povezav pa v regiji ne bodo več načrtovali in gradili. Sredstva bodo tako v prihodnje usmerjali predvsem v varnost in vzdrževanje obstoječe cestne infrastrukture. Cilj do 2035 je elektrifikacija in dvotirnost pustiške in vinšgauske proge. Turizem v regiji prinaša številne prometne izzive, zato goste poskušajo zajeti že v nastanitvah s konceptom brezplačne karte za javni prevoz »Süd Tirol Guest Card«.
Kaj pa Slovenija? Od leta 2016, ko smo na Južnem Tirolskem spoznali enotno vozovnico, smo tudi pri nas uvedli kartico IJPP, ki pa še vedno ne vključuje vseh mestnih prevozov in drugih storitev, kot so sistemi izposoje koles, uporabe varnih kolesarnic ali plačila parkirnine. Napredek je viden vsaj v tem, da sprevodniki danes uporabljajo eno napravo za odčitavanje vozovnic, in ne več treh. Omogočen je nakup vozovnic prek spleta ter tudi kartično plačevanje na nekaterih avtobusnih linijah. V Ljubljani so lani zapeljali prvi vodikovi avtobusi, medtem ko v Bolzanu po desetih letih že razmišljajo o opuščanju te tehnologije zaradi njene energetske neučinkovitosti. Vlaganja v regionalne železniške proge – kamniško, posavsko in bohinjsko – še vedno zaostajajo, čeprav gre za ključne povezave tako za lokalno prebivalstvo kot gospodarstvo. Bohinjska proga, ki letos obeležuje 120 let, je bila najbližje celoviti prenovi, a se je ta zaradi administrativnih ovir ponovno odmaknila v nedoločeno prihodnost.
Pozitivno presenečenje nove koalicijske pogodbe je omemba železnic in kolesarske infrastrukture. Pričakujemo, da se bodo zaveze uresničile in da se bodo po vzoru pospeševanja del na avtocestah pospešile tudi obnove regionalnih železniških prog. Če ne drug, si Bohinjska proga ob svojem 120 jubileju le-to zasluži.
Avtorica besedila: Špela Berlot Veselko, CIPRA Slovenija