Prometna politika v Sloveniji in EU

Bela knjiga o prometu (EU)

2001: Bela knjiga o prometu

2006: Za mobilno Evropo (pregled napredka in ocena bele knjige o prometu iz leta 2001)

2011: Naslednja bela knjiga: Načrt za enotni evropski prometni prostor, ki se osredotoča na delo, ki je še potrebno za dokončno oblikovanje notranjega trga na področju prometa. Med drugim se osredotoča na: 

  • vzpostavitev integriranih transportnih omrežij, ki združujejo različne načine prevoza,
  • vzpostavitev multimodalnih središč (vozlišč različnih načinov prevoza - kombinacija vlak+kolo, npr.) ter odpravo tradicionalnih ozkih grl, povezanih s tehničnimi ali upravnimi dejavniki, ali s težavami z zmogljivostjo,
  • izboljšanje infrastrukture v državah, ki so se EU pridružile po letu 2004,
  • pomen raziskav, inovacij in naložb v promet, ki bodo v prihodnosti omogočile neodvisnost od nafte ter sektorju omogočile dosego zahtevanih ciljev glede zmanjšanja emisij CO2, brez zmanjšanja mobilnosti.

Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (Intermodalnost: čas za sinergijo)

Resolucija o prometni politiki, sprejeta leta 2006, v izhodiščih, vizijah, ciljih in ukrepih določa temeljne usmeritve za področje prometa v Republiki Sloveniji. Opredeljuje, da bo za izvedbo tega dokumenta vlada pripravila izvedbene dokumente, v katerih bo določila:

- merljive in konkretne cilje 

- aktivnosti za doseganje ciljev, 

- pristojnosti in odgovornosti, 

- izvajalce aktivnosti in 

- finančno časovno perspektivo. 

 

Določa tudi naslednje cilje prometne politike na nacionalni ravni:

  1. internalizacija zunanjih stroškov prometa,
  2. doseganje družbenega optimuma v delu, ki se nanaša na prometni sektor,
  3. povečanje prometne varnosti in varovanja,
  4. učinkovita poraba energije in čisto okolje,
  5. povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa,
  6. prenos blaga v tranzitu na železnico,
  7. usklajeno delovanje celotnega transportnega sistema,
  8. vzpostavljanje arhitekture inteligentnih transportnih sistemov z uveljavljanjem regionalnih, nacionalnih in evropskih specifičnosti, usmeritev ter interesov,
  9. ozaveščanje in informiranje prebivalstva o trajnostni mobilnosti,
  10. zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in zračni transport, ki bo sledil načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja,
  11. zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega transporta v tovornem in potniškem prometu,
  12. optimalno izkoriščanje razpoložljivih virov,
  13. vzpostavitev delovanja učinkov tržnega gospodarstva,
  14. deregulacija posameznih podsistemov prometa in prodaja državnih lastniških deležev, skladno z obstoječo zakonodajo, kjer ni ogrožen javni interes, zasebni ponudniki pa z načelom tržnega gospodarstva lahko zagotovijo konkurenčnejšo in kakovostnejšo storitev, pri čemer se stopnja varnosti ne sme znižati,
  15. natančno usmerjanje fiskalnih ukrepov za zagotavljanje tistih storitev, ki jih z načeli tržnega gospodarjenja ni mogoče zagotoviti samih po sebi.

Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 (Strategija)

Strategija, ki jo je sprejela Vlada RS leta 2015, opredeljuje vizijo prometne politike, ki je tako del skupne vizije države in hkrati potrebni pogoj za njeno delovanje. Opredeljena je kot zagotavljanje trajnostne mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva. Ta opredelitev izhaja iz osnovne dejavnosti prometa in prevoza, ki pomenita premeščanje oziroma premikanje ljudi, blaga in informacij v prostoru in času. Beseda »zagotavljanje« pomeni, da bo država z ukrepi prometne politike poskrbela za trajnostno mobilnost prebivalstva in tudi za trajnostno oskrbo gospodarstva. Beseda »trajnosten« se nanaša na učinkovito delovanje prometnega sistema, ki deluje v presečišču okoljskega, socialnega in ekonomskega vidika.

Cilji za doseganje vizije so:

  • izboljšati mobilnost in dostopnost;
  • izboljšati oskrbo gospodarstva;
  • izboljšati prometno varnost in varovanje;
  • zmanjšati porabo energije;
  • zmanjšati stroške uporabnikov in upravljavcev;
  • zmanjšati okoljske obremenitve.

Strategija opredeljuje prihodnje prometne ukrepe, ki se ne tičejo le infrastrukture, temveč tudi organiziranosti, vodenja prometa, prometne varnosti in voznega parka:

  • 29 ukrepov za železnice,
  • 37 ukrepov za ceste,
  • 22 ukrepov za javni potniški promet oziroma trajnostno mobilnost,
  • 14 ukrepov za vodni promet (morje in celinske plovne poti) in
  • 6 ukrepov za letalstvo.

Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v RS (Nacionalni program)

Nacionalni program, sprejet leta 2016, je izvedbeni dokument in določa posamezne ukrepe, podrobnejše aktivnosti, način izvajanja, potrebna finančna sredstva, roke in nosilce za izvedbo prometnih ukrepov iz Strategije.

 

 V nacionalnem programu je navedena dinamika vlaganj po posameznih področjih prometa, in sicer za:

  • cestni promet, 
  • železniški promet, 
  • trajnostno mobilnost, 
  • vodni promet in 
  • zračni promet.

Operativni načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje od leta 2018–2023

Ministrstvo, pristojno za promet, je pristojno za pripravo 6-letnih načrtov vlaganj v promet in prometno infrastrukturo, ki jih nato vsako leto posreduje v potrditev Vladi RS. 6-letni načrt morajo upravljavci redno spremljati in ga vsako leto novelirati ter ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, ta pa ponovno v potrditev Vladi RS. Gre za t.i. drsne načrte, s pomočjo katerih bi nosilcem investicij olajšali njihovo izvajanje in temu področju zagotovili stabilnost. Prvi tak dokument za obdobje 2018–2023 je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo januarja 2018 (predlog dokumenta). V Operativnem načrtu so predvidena skupna vlaganja (za vsa področja prometa) v vrednosti 5.893,58 milijonov evrov.

Celostne prometne strategije

Celostne prometne strategije, ki jih ima danes sprejetih preko 60 občin, so ključna orodja novega pristopa k načrtovanju prometa. Prizadevajo si rešiti prometne izzive občin , hkratni pa jim pomagajo uresničiti njihove ključne razvojne potenciale. CPS so usmerjene k spodbujanju hoje, kolesarjenja, uporabe javnega prevoza in drugih alternativnih oblik trajnostne mobilnost na račun omejevanja osebnega prometa in s tem zagotavljanja boljšega javnega zdravja..

Na podlagi celostne prometne strategije lahko občine pridobijo sredstva za ukrepe kot so ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč JPP, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, ureditev kolesarskih stez in pločnikov, vzpostavitev sistema P+R.

Viri in literatura: