Avtoceste, železnice in iluzije
Kako smo v času volitev zgrešili prometno razpravo?
Nedavno so se v Sloveniji odvile državnozborske volitve. Čeprav se zdi, da je v delu veliko infrastrukturnih projektov, na primer drugi železniški tir Divača-Koper, tretja razvojna os, prenova ljubljanskega potniškega centra, je bilo v volilni kampanji le malo pozornosti posvečene prometu. Zdi se, da je še največ aktivnosti požela vojna v Iranu in njen vpliv na dobavo in ceno naftnih derivatov. To je povzročilo paniko med slovenskimi (in tujimi) vozniki in naskok na črpalke, z gnečo, ki je običajna pri norih ponudbah na ameriški črni petek.
Relativna prometna neambicioznost političnih strank je razvidna tudi iz njihovih političnih programov. Ker že bežno prebiranje da vtis, da so ti nastali s pomočjo umetne inteligence, jih je (bilo) smiselno tudi analizirati s takšnimi orodji. V pomoč so bila tudi tozadevna stališča strank s poudarkom na rešitvah za probleme prometnih nesreč, zastojev in javnega potniškega prometa. Program ChatGPT (verzija Pro 5.4) je razporedil stranke glede na zgornje teme. Presenečenj pravzaprav ni bilo: vse stranke so za večjo varnost v prometu, čeprav se ideje precej razlikujejo, nobena stranka ni javno proti javnem potniškem prometu, čeprav nekatere to povejo s stisnjenimi zobmi.
Umetna inteligenca je tudi predlagala večdimenzionalno analizo stališč glede rasti motoriziranega prometa napram spodbujanju javnega oziroma individualnega prometa (slika 1). Stališče vsake stranke je bilo ocenjeno v intervalu med -5 do 5, pri čemer je zanimivo, da je umetna inteligenca za pozitivno os vzela avtocentrična stališča (prednost avtomobilom in gradnja dodatnih cest).
Na podlagi klasifikacije stališč strank je bila izpeljana klasifikacijska analiza (angl. cluster analysis), kar je označeno na sliki 1. Pri tem so cestam in avtomobilom naklonjene stranke SDS, NSi/SLS, SNS in Resni.ca, nekje vmes so Svoboda, Demokrati in SD, za trajnostni promet pa se zavzemajo Levica in Vesna, Zeleni ter Mi socialisti.
Glede na rezultate volitev je bilo mogoče narediti analizo preferenc volilcev glede prometne politike. Slika 2 predstavlja uteženo oceno jedrne gostote (angl. weighted kernel density estimation) volilnih izidov, pri čemer so stranke razporejene glede na preferenco spodbujanja tipa prometa. Rezultati kažejo, da smo volilci v povprečju razmeroma precej naklonjeni avtomobilom (rdeča črta je višja na desni strani, ki daje prednost avtomobilom).
Žal informacija glede volilnih preferenc ne pove, ali je ta naklonjenost posledica utemeljenih razmislekov ali pa pomanjkanje razvidnih alternativ (na primer dobrih praks iz drugih mest in dežel). Ugotovitve zadnjih let, podkrepljene na praksah sprememb prometnih politik kažejo, da ljudje na začetku nasprotujejo spremembam prometnim politikam, kot so na primer uvedba ali širjenje območij za pešče, po uvedbi pa uvidijo številne pozitivne lastnosti, kar kasneje privede tudi do sprejemanja in podpore.
Avtor besedila: Marko Kovač