Narava Logarske doline in Solčavskega je stoletja omogočala preživetje in oblikovala identiteto domačinov. Danes ta kot Kamniško-Savinjskih Alp, zavarovan kot krajinski park in območje Natura 2000, privablja obiskovalce z vsega sveta. Prav ta priljubljenost pa prinaša pritiske, ki jih pred leti nismo poznali: prenatrpane točke, električna kolesa, droni, vse bolj vroča poletja. O tem pišem kot domačinka, ki verjame, da lahko naravo ohranimo le, če spremenimo način, kako prihajamo vanjo in se po njej premikamo. Prispevek je moj osebni pogled.

Podatki o vstopih v Krajinski park Logarska dolina so zgovorni. Med letoma 2000 in 2025 se je število motoriziranih vozil povečalo za 35 %, število kombijev za 287 %, število motornih koles pa kar za 797 %. Nasprotno je vstop avtobusov padel za 70 % (Krajinski park Logarska dolina, 2025). V preteklem letu je tako v dolino vstopilo 4.504 motoriziranih vozil več in 302 avtobusa manj kot pred 25 leti. Za občutljivo gorsko območje brez velikih parkirnih površin je to izjemno breme, zato so ukrepi za umirjanje prometa nujni.

Septembra 2025 smo pripravili Dan brez avtomobila: začasna parkirišča zunaj parka, organizirane prevoze po dolini in povabilo, naj obiskovalci dolino doživijo v miru in tišini. Izkušnja je pokazala nekaj nepričakovanega. Le izjemno redki so dolino v celoti doživeli v tišini in jo prehodili peš; večina je želela prevoz do konca doline in le zadnjih petnajst minut hoje do slapa Rinka. Ali obiskovalci sploh še želijo hoditi ali jih vodijo le instagram točke? Raziskave sicer kažejo, da je glavni razlog obiska neokrnjena narava in aktivnosti v njej – a ravnanje obiskovalcev temu pogosto ne sledi.

Trajnostna mobilnost je premišljen pristop k temu, kako se premikamo po prostoru. Pomeni spodbujanje načinov gibanja, ki zmanjšujejo onesnaževanje, razbremenijo naravni prostor in hkrati krepijo zdravje ljudi. Hoja, kolesarjenje, javni prevoz in električna vozila so v zavarovanem naravnem okolju, kakršno je Krajinski park Logarska dolina, še posebej smiselni in potrebni.

Prepričana sem, da mora vsak, ki vstopi v zavarovano območje, postati tudi njegov zaščitnik – njegova naloga je večja kot le turistični obisk kraja. Trajnostna mobilnost zato ni omejitev, temveč način, da dolino doživimo z vsemi čuti, ne le skozi vetrobransko steklo. Pomembna pa je tudi z vidika domačinov – slednji se v času turistične sezone in polnih cest izogibajo najbolj obremenjenim točkam.

V letu 2026 so bile s strani prebivalcev in v sodelovanju z občino podane naslednje pobude z vidika umirjanja prometa v času povečanega turističnega obiska.

Redarji za pravilnost parkiranja: V poletnih mesecih dvakrat mesečno preverjanje pravilnosti parkiranja, saj parkiranje zunaj urejenih površin ogroža varnost ter uničuje travnike in brežine. Namen ni kaznovanje, temveč opomnik, da pravila veljajo za vse – tudi mi domačini bomo v Solčavi na območjih kratkotrajnega parkiranja morali začeti spreminjati naše navade in začeti uporabljati parkirne ure.

Mirna cona v Plesti: julija in avgusta bo poskusno zaprta lokalna cesta med hotelom Plesnik in Hišo Ojstrica, z urejenim obvozom za motorni promet. Del doline z največ nastanitvenimi kapacitetami bo tako namenjen izključno pešcem, kolesarjem in drugim nemotoriziranim uporabnikom.