Družba za upravljanje javnega potniškega prometa, krajše DUJPP, je prevozniku Nomago d.o.o. ukinila izvajanje 37 odhodov linij na območju 15 občin, predvsem na vzhodu države. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko smo spremljali proces obveščanja potnikov ter pregledali strokovne argumente za ukinitev. Gre za veliko spremembo, a v KTPP menimo, da ni napačna. 

Pregled dejanskih odhodov, ki so se s sredino decembra ukinili, namreč jasno pokaže, da gre za povezave s skoraj nič potniki in primernimi alternativami oziroma odhode iz mestnih središč proti podeželju pred jutranjo konico. V praksi to pomeni, da so se avtobusi na nekaterih linijah pred ukinitvami na isti relaciji vozili en za drugim, pri čemer je prvi avtobus prevažal potnike, ki so zasedali nekje polovico ali manj kapacitete, drugi za njim pa je v večini primerov vozil brez potnikov. Iz ekonomskega in okoljskega vidika je tako tovrstna ukinitev popolnoma smiselna in opravičljiva, prav tako pa ohranja isti standard dostopnosti – torej nima občutnega vpliva na socialni vidik. 

Moramo pa poudariti, da novica po našem mnenju ni bila primerno predana širši javnosti in da ne odobravamo izkoriščanja situacije s strani družbe Nomago d.o.o. Zavedamo se, da to za prevoznika pomeni izpad dohodka zaradi fleksibilne narave koncesijske pogodbe in da je tovrstno medijsko branjenje pričakovano. Prepričani pa smo, da bi moral biti upravljalec javnega potniškega prometa, torej DUJPP, tisti, ki tovrstne velike spremembe prvi sporoči javnosti, seveda v primernem časovnem obdobju pred uvedbo. Samo na tak način se namreč lahko zagotovi primerno in pravočasno informiranje potnikov. Smiselno bi bilo tudi, da se na odhodih, ki se nameravajo ukiniti, že predhodno opozarja potnike, da se obetajo spremembe ter tovrstne novice objaviti tudi na avtobusna postajališča, katerim storitev javnega prevoza zagotavlja spremenjena linija. Hkrati je ta primer tudi izgubljena priložnost za upravljalca, saj bi lahko svoje dejanje izkoristil za promocijo svojega dela: strokovno in učinkovito upravljanje javnega prometa. 

Pri tem pa bi poudarili, da bi se moral privarčevani denar preusmeriti in uporabiti za izboljšanje razmer v javnem potniškem prometu – zagotavljanje hitrejših povezav predvsem v koničnem času, kapacitet in odhodov razporejenih čez cel dan, tudi do poznih večernih ur. Prav na področju JV Slovenije, Posavja in Savinjske regije, kjer je bilo največ ukinitev, je moč opaziti, da linije praviloma ne potekajo po najkrajših poteh in so tako bistveno manj atraktivne kot vožnja z osebnim vozilom. Primer tega je npr. relacija med Zgornjo savinjsko dolino in Mariborom ter Ljubljano, Brežicam in Novim mestom ter Krškim in Novim mestom, kjer je potovalni čas z javnim potniškim prometom vsaj dvakrat daljši kot z avtomobilom. Za regije velja, da imajo najslabšo dostopnost postajališč JPP s frekvenco vsaj 8 parov. Dodatna znižanja lahko vodijo v še večjo odvisnost od avtomobila oz. v večji obseg prevozne revščine. Najboljša rešitev za slednjo je prav učinkovit javni prevoz. Če so ukinjene linije morda smiselne, pa je potrebno privarčevana sredstva vložiti v izboljšanje dostopnosti in povečanje frekvenc na teh območjih.

Pozdravljamo optimizacijo javnega prevoza in si želimo, da se v največji možni meri tudi v prihodnosti izogibamo dupliranju avtobusov in praznim vožnjam, kjer obstajajo alternative ter ob enem skrbimo za zagotavljanje zadostnih sredstev za izvajanje te izjemno pomembne gospodarske javne službe. Vsekakor pa se je potrebno takšnih ukrepov lotiti premišljeno in strateško ter jih ustrezno komunicirati. Strinjamo se, da naj bo storitev javnega prometa učinkovita, a hkrati naj bo v središču storitve potnik.