Mariborska kolesarska mreža na letnem srečanju ECF v Bruslju

24. in 25. aprila 2026 je v Bruslju potekalo letno srečanje Evropske kolesarske zveze (European Cyclists’ Federation – ECF), ki je povezalo več kot 50 predstavnikov kolesarskih organizacij iz vse Evrope. Srečanja se je udeležila tudi Mariborska kolesarska mreža (MKM), članica Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) in članica ECF od leta 2025. Udeleženci so se posvetili aktualnim evropskim politikam, zagovorništvu, povezovanju organizacij ter izmenjavi izkušenj in dobrih praks.

Povezovanje slovenskih in evropskih organizacij

V KTPP spodbujamo vključevanje članic v mednarodne zagovorniške mreže, saj to omogoča izmenjavo znanja in sodelovanje pri oblikovanju evropskih politik. Zato članicam pri vključevanju v takšne mreže tudi sofinanciramo članarine.

Mariborska kolesarska mreža kot članica ECF povezuje slovenski in evropski kolesarski prostor ter s prenosom znanja in informacij pomembno prispeva k obveščanju mreže KTPP o evropskih trendih trajnostne mobilnosti.

Kolesarjenje dobiva vse večjo težo v evropskih politikah

Letošnje srečanje je ponovno pokazalo, da kolesarjenje v evropskih politikah dobiva vse pomembnejšo vlogo, ne le na področju prometa in okolja, temveč tudi zdravja in kakovosti življenja. Izpostavljen je bil napredek pri vključevanju kolesarjenja v evropske politike, nadaljnja rast mreže EuroVelo, krepitev dogodka Velo-city ter razvoj projektov in mrež, ki povezujejo kolesarske organizacije po Evropi. Predstavljene so bile tudi usmeritve strategije ECF do leta 2030, ki med drugim vključujejo močnejšo prisotnost organizacije v Bruslju, tesnejše povezovanje članic in večji poudarek na pristopu, ki temelji na podatkih in dokazih.

Infrastruktura sama ne zadošča za več kolesarjenja

Ena izmed delavnic je bila namenjena povezovanju civilne družbe in industrije – sistem službenih leasinga koles, ki zaposlenim olajša dostop do kakovostnih koles ter spodbuja vsakodnevno kolesarjenje. Razprava je bila namenjena tudi skupnemu zagovorništvu in ukrepom, ki jih organizacije lahko izvajajo na nacionalni ravni.

Izkušnje kažejo, da infrastruktura sama ne zadošča za več kolesarjenja. Potrebno je širše podporno okolje, ki vključuje finančne spodbude, ukrepe za mobilnost zaposlenih in druge rešitve, ki kolo utrjujejo kot dostopno in praktično izbiro za vsak dan.

Znanje, ki ga lahko prenesemo v Slovenijo

Srečanje je ponudilo tudi številne praktične vsebine. Udeleženci so se med drugim naučili kako voditi učinkovite komunikacijske kampanje, kako graditi članstvo in financiranje ter kako še bolj učinkovito povezovati lokale pobude z nacionalnimi in evropskimi cilji.

Iz razprav lahko tudi za Slovenijo izpeljemo nekaj pomembnih sporočil. Za več kolesarjenja potrebujemo jasno strategijo in stabilno financiranje ter kolesarjenje obravnavati kot sestavni del celostnega prometnega sistema, ne kot posamezen infrastrukturni projekt. Ključna pa je politična volja in jasna usmeritev v zmanjševanje odvisnosti od avtomobila.

Del srečanja ECF je bil namenjen tudi praktičnim vsebinam, kjer so se udeleženci naučili kako voditi učinkovite komunikacijske kampanje, kako graditi članstvo in financiranje ter kako še bolj učinkovito povezovati lokale pobude z nacionalnimi in evropskimi cilji.

Iz razprav, ki so potekale v sklopu srečanja, lahko najdemo številne ukrepe, ki so neposredno uporabni za spodbujanje kolesarjenja v Sloveniji. Potrebujemo jasno, strategijo s stabilnim financiranjem, kot je to praksa v državah, ki so na področju spodbujanja kolesarjenja uspešne. Prav tako moramo začeti dojemati kolesarjenje kot del celostnega prometnega sistema in ne kot ločen projekt. Glavna pa je seveda politična volja ter politika, ki ima jasen cilj zamnjševanja odvisnosti od avtomobila.

Od sejnih sob do ulic

Letno srečanje ECF se je zaključilo s skupinsko vožnjo po Bruslju, ki so jo vodile belgijske kolesarske organizacije. Zaključek je simbolično poudaril, da se spremembe ne dogajajo le v sejnih sobah, temveč predvsem na ulicah in v skupnostih.

Srečanje ECF je ponovno pokazalo, kako tesno so povezane lokalne pobude in evropske politike. Spremembe se pogosto začnejo lokalno, vendar za dolgoročne učinke potrebujejo sistemsko podporo, stabilno financiranje in povezovanje različnih akterjev. Za Slovenijo to pomeni postopni prehod od posameznih projektov in pilotov k dolgoročnim in celovitim rešitvam.

Pri tem je pomembno sodelovanje civilne družbe, odločevalcev, stroke in industrije ter povezovanje z organizacijami iz drugih evropskih držav. Aktivno vključevanje slovenskih organizacij v evropske mreže, kot je ECF, je zato pomemben del prizadevanj za bolj trajnosten promet. Omogoča nam, da se učimo iz izkušenj drugih držav, hkrati pa slovenske izkušnje in potrebe vključujemo v širšo evropsko razpravo o prihodnosti mobilnosti.

Več o letnem srečanju ECF si lahko preberete tukaj: https://ibikemaribor.com/evropski-glas-kolesarjenja-bili-smo-na-srecanju-ecf-v-bruslju/