Semaforji nam hojo in kolesarjenje po nepotrebnem otežujejo. Ponekod moramo za zeleno najprej pritisniti tipko. Drugje na zeleno čakamo predolgo, čeprav je križišče prazno. Na nekaterih prehodih je čas za prečkanje tako kratek, da moramo cesto prečkati v naglici, drugje pa avtomobili dobijo zeleno pred pešci in kolesarji.
V Mariboru in Kranju se pešcem in kolesarjem zelena luč ne prižge brez pritiska na tipko. Takih križišč je vse več tudi v Ljubljani, kjer je težava pogosto tudi predolgo čakanje na zeleno. V Velenju so ponekod intervali za prečkanje prekratki, v Domžalah pa je potrebno pritisniti na tipko in hiteti čez prehod. In to so le nekateri primeri.
Moralo bi biti preprosto: prideš do križišča, počakaš razumen čas na zeleno luč in varno prečkaš cesto.
Zato z vašo pomočjo zbiramo izkušnje pešcev in kolesarjev ter predlagamo spremembe, s katerimi bodo semaforji bolje delovali za vse.
Zelena luč ni samoumevna in samodejna. Sploh ne za pešce in kolesarje, ki morajo v številnih križiščih najprej pritisniti tipko, da lahko nadaljujejo pot.
Avtomobilom se zelena prižge samodejno. Pešci in kolesarji pa moramo svojo prisotnost napovedati s pritiskom na tipko – za nekaj, kar je za motorni promet samoumevno, moramo zaprositi.
Semafor brez for nas upošteva brez nepotrebnih dodatnih korakov.
Na številnih križiščih je čakanje na zeleno predolgo, tudi več kot 90 sekund.[analiza]
Raziskave kažejo, da po 40–50 sekundah čakanja že polovica pešcev ne počaka več zelene.3, 4 To zmanjšuje varnost za vse udeležence v prometu. Če je križišče prazno, je takšno čakanje še težje razumeti.
Semafor brez for nas ne pusti stati po nepotrebnem.
največ naj pešec čaka na zeleno luč
zelene luči za vsak meter prečkanja
prej naj zeleno dobijo pešci kot avtomobili
manj trkov, ko pešci dobijo zeleno pred vozili
Semafor mora pešcem in kolesarjem omogočiti avtomatičen prehod čez cestišče, ne pa da moramo s pritiskom na gumb ‘prositi’ za prehod. Zelena luč naj bo privzeta nastavitev, ki se vklopi sočasno ali pred zeleno lučjo za avtomobile, ki vozijo v isti smeri. Torej ko ima avto v isti smeri zeleno luč, jo imata tudi pešec in kolesar.
Če gremo v isto smer, naj bo zelena tudi za nas. Brez dodatne fore.
Pritisk na tipko naj ima jasen učinek, na primer hitrejši priklic zelene luči. Dobra rešitev so tudi odštevalni prikazovalniki, ki natančno prikazujejo čas do zelene luči oziroma do konca zelene luči, saj je tako delovanje semaforja bolj jasno, predvidljivo in varno.
Pritisneš in veš, kaj se bo zgodilo. Brez ugibanja, brez for.
Fiksni intervali čakanja na zeleno luč naj se skrajšajo, priporočen najdaljši čas čakanja na zeleno luč je 60 sekund.
Podaljša naj se zelena luč na prehodih, in sicer: “vsaj eno sekundo za vsak meter prečkanja”.
Semaforji naj imajo ločen interval za pešce ali pa naj se zelena luč za pešce prižge vsaj 2 do 3 sekunde pred zeleno lučjo za avtomobile.
Semafor brez for nam ne jemlje časa tam, kjer ga ne bi bilo treba, in nam ga ne zmanjka, ko ga najbolj potrebujemo.
Povzeto po Nacionalnih smernicah za hojo (2022) in Splošnih usmeritvah za infrastrukturo za pešce (2017).
Poznaš semafor, pri katerem predolgo čakaš, moraš pravočasno ujeti pritisk na tipko, ne veš, ali je bil pritisk zaznan, ali pa zelena luč prehitro ugasne, tako da moraš čez cesto pohiteti?
Zbiramo primere iz vse Slovenije. Po zaključku kampanje bomo podatke pregledali, zbrali najpogostejše težave in ugotovitve poslali občinam.
Pomagaj nam poiskati semaforje s forami, da jih bo v prihodnje čim manj.
Zemljevid se prikaže po soglasju s funkcionalnimi piškotki.
Kaj smo ugotovili pri preverjanju semaforjev po Sloveniji?
10 razlogov, zaradi katerih so poti pešcev in kolesarjev po nepotrebnem manj udobne in predvidljive.
Smernice, dobre prakse iz tujine, zakonodaja in naši predlogi za spremembe.
Kratki odgovori o tem, kako delujejo semaforji za pešce in kolesarje – in kaj predlagamo.
Po slovenskih smernicah za infrastrukturo za pešce čakanje na zeleno ne bi smelo trajati več kot 60 sekund.1 Raziskave kažejo, da mnogim pešcem potrpežljivost poide že prej – po 30 do 40 sekundah.3, 4
Ponekod se zelena za pešce prižge le, če jo nekdo prikliče s tipko. Tak semafor je naravnan predvsem na pretočnost avtomobilov. Predlagamo, da je zelena za pešce privzeta, tipka pa ostane za dodatne funkcije – na primer hitrejši priklic ponoči ter zvočne in otipne signale za slepe in slabovidne.
Ne nujno. Po zeleni sledi varovalni čas, v katerem pešec, ki je na prehod stopil ob zeleni, varno dokonča prečkanje. Kljub temu smernice priporočajo vsaj eno sekundo zelene za vsak meter prehoda,1 saj prekratka zelena ljudi sili v naglico – še posebej otroke, starejše in osebe z oviranostmi.
Zelena za pešce se prižge 2 do 3 sekunde pred zeleno za vozila v isti smeri.1 Pešci tako stopijo na prehod, preden začnejo avtomobili zavijati, in so bolj vidni. Tuje raziskave so pokazale do 60 % manj trkov med pešci in vozili.6
Ne. Rdeča luč pomeni prepoved hoje pešcev in vožnje vozil, kršitev je prekršek po Zakonu o pravilih cestnega prometa (99. člen). Prav zato si želimo semaforjev, ki ljudi ne silijo v nepotrebno čakanje.
Na zemljevidu zgoraj poiščite križišče, dodajte točko in izberite, katera fora vas moti. Po želji dodajte kratek opis.
Po zaključku kampanje bomo prijave pregledali, zbrali najpogostejše težave in ugotovitve poslali vsem slovenskim občinam.