Semafor brez for!
Semaforji po meri pešcev in kolesarjev
Semafor bi moral biti preprost: prideš do križišča, počakaš razumen čas in varno prečkaš cesto. Pa ni vedno tako. Preveč pravil, preveč čakanja, preveč for.
Pa ni vedno tako.
Ponekod moramo pešci in kolesarji za zeleno najprej pritisniti tipko. Drugje čakamo predolgo, čeprav je križišče prazno. Na nekaterih prehodih je časa za prečkanje tako malo, da moramo pohiteti, drugje avtomobili dobijo zeleno pred nami.
In to so le nekateri primeri. Zato z vašo pomočjo zbiramo izkušnje pešcev in kolesarjev ter predlagamo spremembe za semaforje brez for – takšne, ki so jasni, varni, predvidljivi in dobro delujejo za vse.
Katere fore nas motijo?
Brez tipke ni zelene
Zelena luč ni samoumevna in samodejna. Sploh ne za pešce in kolesarje, ki morajo v številnih križiščih najprej pritisniti tipko, da lahko nadaljujejo pot.
Avtomobilom se zelena prižge samodejno. Pešci in kolesarji pa moramo svojo prisotnost napovedati s pritiskom na tipko – za nekaj, kar je za motorni promet samoumevno, moramo zaprositi.
Semafor brez for nas upošteva brez nepotrebnih dodatnih korakov.
Čakaš. In čakaš. In čakaš.
Na številnih križiščih je čakanje na zeleno predolgo, tudi več kot 90 sekund.[analiza]
Raziskave kažejo, da po 40–50 sekundah čakanja že polovica pešcev ne počaka več zelene.3, 4 To zmanjšuje varnost za vse udeležence v prometu. Če je križišče prazno, je takšno čakanje še težje razumeti.
Semafor brez for nas ne pusti stati po nepotrebnem.
Zelena je, časa pa skoraj ni
Ko se zelena končno prižge, je na nekaterih prehodih časa za prečkanje premalo.
To pomeni hitenje čez cesto, še posebej za otroke, starejše, osebe z oviranostmi in vse, ki se gibljejo počasneje.
Semafor brez for nam da dovolj časa, da cesto prečkamo varno in brez naglice.
največ naj pešec čaka na zeleno luč
zelene luči za vsak meter prečkanja
prej naj zeleno dobijo pešci kot avtomobili
manj trkov, ko pešci dobijo zeleno pred vozili
Kako do semaforjev brez for?
Zelena naj bo privzeta
Pešci in kolesarji ne bi smeli biti spregledani v običajnem semaforskem ciklu.
Kadar prometna ureditev to omogoča, naj se zelena luč za pešce in kolesarje prižge skupaj z zeleno lučjo za vozila v isti smeri.
Če gremo v isto smer, naj bo zelena tudi za nas. Brez dodatne fore.
Tipka naj nekaj izboljša
Tipka naj izboljša izkušnjo prečkanja, ne pa da je pogoj za zeleno luč. Če jo uporabljamo, naj njen pritisk pomeni nekaj konkretnega – na primer hitrejši priklic zelene ponoči oziroma v času manjšega prometa.
Koristni so tudi odštevalni prikazovalniki, ki pokažejo, koliko časa je še do zelene in koliko časa imamo za prečkanje.
Pritisneš in veš, kaj se bo zgodilo. Brez ugibanja, brez for.
Manj čakanja, več časa za prečkanje
Fiksni intervali čakanja na zeleno naj bodo krajši – priporočen najdaljši čas čakanja je 60 sekund. Zelena za prečkanje naj traja vsaj eno sekundo za vsak meter prehoda.1
Na nekaterih križiščih lahko dodatno varnost zagotovimo tako, da se zelena za pešce prižge nekaj sekund pred zeleno za avtomobile oziroma da imajo pešci ločeno fazo.
Semafor brez for nam ne jemlje časa tam, kjer ga ne bi bilo treba, in nam ga ne zmanjka, ko ga najbolj potrebujemo.
Iščemo semaforje s preveč forami
Si pešec ali kolesar? Poznaš semafor, pri katerem predolgo čakaš, moraš pravočasno ujeti tipko, ne veš, ali je bil pritisk zaznan, ali pa je zelena tako kratka, da moraš čez cesto pohiteti?