Pregled volilnih programov s področja prometne politike in trajnostne mobilnosti

Promet je eden ključnih sektorjev, ki določa tako kakovost življenja državljanov kot tudi, posebej v Sloveniji, zmožnost doseganja podnebnih ciljev. Promet je namreč postal sektor z največjim deležem emisij toplogrednih plinov (čez 36% v letu 2023).[1]  Zato je bil narejen sistematični pregled vsebin vezanih na promet v volilnih programih oz. usmeritvah strank in koalicij, ki jim zadnje ankete (15. 3. 2026), napovedujejo preboj v parlament.[2] V analizo je vključenih osem strank oziroma volilnih list: SDS, Gibanje Svoboda (GS), Skupna lista NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča, SD, Levica in Vesna, Demokrati, Resni.ca ter Pirati. Temelji na izpisih relevantnih delov volilnih programov, ki so bili ocenjeni glede vpliva na prometne politike, trajnostno mobilnost in spodbujanje alternativnih goriv v prometu, ter dopolnjeni z analitičnimi opombami in sintezo prevladujočega diskurza. Programi so vzeti kot temeljno izhodišče za analizo, saj predstavljajo strinjanje skupnega stališča strank, medtem ko odgovori na posamezne zahteve in vprašanja različnih akterjev v predvolilnem času ne nudijo nujno usklajenega stališča strank.[3]

Povzetek ugotovitev

Največji stranki – SDS in GS predstavljata diametralno nasprotna stališča, obema pa je skupno to, da niso pripravili volilnega programa v obliki novega dokumenta, temveč objavili le Programske predstavitve (SDS) oz. stebre programa (GS). To kaže na podcenjevanje programskih usmeritev kot enega od načinov za privabljanje volilcev, ter morda željo pustiti proste roke za dogovore po volitvah, saj konkretnih ukrepov večinoma ni niti omenjenih. Splošne usmeritve pa kažejo pri SDS na negativen učinek na emisije iz prometa, saj predvidevajo »cenovno dostopno energijo za ljudi in gospodarstvo«, »pospešitev gradnje vseh manjkajočih povezav« in »dodatne vozne pasove«, medtem ko GS izpostavlja potrebo po »zeleni paradigmi razvoja« in stavi bolj na tehnološki razvoj – obnovljive vire energije, elektrifikacijo in industrijske železniške tire, ob tem pa le omeni pravičen prehod in trajnostno mobilnost brez navedbe konkretnih ukrepov. 

Kot protiutež pa ima SD izjemno razdelan program na 100 straneh, ki temeljito našteva ukrepe po različnih področjih, tako da si nekateri ukrepi tudi nasprotujejo – logistika in gradnja novih voznih pasov ni skladna s cilji zmanjšanja emisij. So pa edini, ki omenjajo zeleno proračunsko reformo in posebej tudi spodbujanje infrastrukture za peš hojo (in kolesarjenje).

Skupna lista NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča pa nasprotno poudarek v sicer kratkem programu (28 strani) namenja pretočnosti prometa, gradnji novih cest in podpori avtoprevoznikom. Gre za zanikanje podnebne krize in odsotnost ukrepov za zniževanje emisij, podnebne spremembe so omenjene samo v poglavju kmetijstvo, kot prilagajanje in vlaganje v odpornost.

Skupna lista Levice in Vesne ima najbolj radikalno zeleni in transformativni program ukrepov za naslavljanje podnebne krize. Vendar je v določenih vidiki nedosleden – nizka cena energije ne vodi k zmanjševanju emisij, prav tako ni nujno da je JPP »hitrejši, udobnejši in ugodnejši od avtomobilov« da bi služil ljudem in prispeval k zmanjševanju emisij. Edini pa omenjajo okolju škodljive subvencije, načelo onesnaževalec plača in aktivno mobilnost (kolesarjenje omeni še program Piratov).

Demokrati imajo po drugi strani izjemno podrobno izdelan program, ki pa teži k elektrifikaciji, digitalizaciji in regionalizaciji za «razogljičenje končne rabe«. Hkrati program predlaga ukrepe, ki bodo vodili k povečanju emisij – spodbujanje avtoprevozništva (logistike kot panoge za »krepitev konkurenčnosti«), predvideva gradnjo novih cest in širitev avtocest na 3 pasove.

Resni.ca pa je edina stranka, ki ima program napisan v obliki ‘prostega spisa’ – nepovezanega besedila, kjer se analiza stanja prepleta s pavšalnimi ocenami, partikularnimi ugotovitvami in trditvami o nameravanih ukrepih. Promet je omenjen le posredno v dveh poglavjih – v poglavju o zniževanju davkov in o »zeleni prevari«, pri čemer trdijo da bodo ukinili vse trošarine in davke na rabo goriv in energentov, ter spodbujali rabo fosilnih goriv, ker je njihova raba »ekonomsko upravičena« saj že obstaja vsa infrastruktura, ogljični odtis pa je tako prevara.

Na nasprotni strani so Pirati, ki v programu izrecno izpostavljajo »spopad z avtocentrizmom« kot naslov poglavja v katerem predvidevajo tudi transformativne ukrepe kot so »ukinitev škodljivih javno zasebnih partnerstev pri avtobusnih prevozih«. Poudarek programa je na javnem potniškem prometu, ne naslovijo pa tovornega in drugih oblik prometa. Podroben program je tako samo v delu, ki zadeva kolesarjenje in JPP, medtem ko npr. alternativnih goriv v prometu ne omenjajo. Podobno kot drugi omenjajo tudi decentralizacijo in ustanovitev regij kot rešitev za reševanje prometnih izzivov.

Sklepi in ocena

Analiza je odkrila izrazite notranje napetosti v večini programov. SD predvideva podnebno nevtralnost do 2050, hkrati pa podpira izgradnjo nove obvoznice in razvoj logistike, kar je v nasprotju s podnebnimi cilji. Demokrati imajo tehnično podroben program z elementi trajnostnosti (elektrifikacija, vodik, zeleni prehod Luke Koper), a skupni učinek predlaganih ukrepov bo bolj verjetno povečanje, ne zmanjšanje emisij. Levica in Vesna sta programsko najdoslednejši pri okoljskih ciljih, a nekatere ekonomske predpostavke (nizka cena energije kot spodbuda) niso nujno v skladu z zmanjšanjem emisij.

Pregled volilnih programov za leto 2026 razkriva, da prometna politika in trajnostna mobilnost ostajata področji z velikimi programskimi razlikami med strankami, hkrati pa večina programov trpi zaradi odsotnosti jasnih, merljivih in transformativnih ukrepov, kot so davki in olajšave, temeljno preoblikovanje paradigme razvoja prometa in konkretni finančnih mehanizmi za preoblikovanje sistema.

Skupni imenovalci med strankami so prepoznanje pomena hitre železnice Ljubljana–Maribor, splošna podpora elektrifikaciji in načelna zavezanost JPP. Ključne razlike pa se pojavljajo pri vprašanjih: ali je prometna politika orodje za zmanjšanje emisij ali le za večjo pretočnost; ali je JPP javno dobro ali le dopolnilo osebnemu prometu; ter kakšno vlogo ima aktivna mobilnost v urbani prometni politiki.

Iz podnebne perspektive je opazno, da nobena od strank ne predlaga celostnega sistema ukrepov za zmanjšanje prometnih emisij, ki bi bil usklajen s cilji za leto 2030. Slovenija kot ena od držav v EU z največjim deležem emisij v prometu in prometno najbolj obremenjenih tranzitnih držav v EU bo morala v prihodnjem mandatu sprejeti odločitve, ki jih večina volilnih programov le nakazuje, ne pa jasno opredeli.

Avtorica besedila: Barbara Simonič, IPREŠ

[1] Izpusti toplogrednih plinov | Okoljski kazalci

[2] https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/raziskave-javnega-mnenja/anketa-sedem-strank-cez-parlamentarni-prag-sestavljanje-koalicije-bo-tezavno/776371

[3] To dokazuje tudi večina prelomljenih zavez zahtev Glas ljudstva (npr. https://glas-ljudstva.si/monitoring-zaveze/258/).