“Naj bo vsak semafor brez for!”

“Naj bo vsak semafor brez for!” – prometni strokovnjaki opozorili na problematične nastavitve semaforjev v Ljubljani in Mariboru ter drugod po Sloveniji.

Ljubljana, Maribor, 22. 10. 2026 – Člani Koalicije za trajnostno prometno politiko v okviru kampanje “Semafor brez for” opozarjajo na semaforje v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih krajih, ki pešce in kolesarje po nepotrebnem silijo v čakanje in tveganje. Zelena luč se prižge šele po pritisku na tipko, čakalni čas je dolg, čas za prečkanje prekratek, vozila pa dobijo zeleno prej kot pešci in kolesarji. Tovrstne prakse so številna mesta v tujini že opustila.

Na tiskovni konferenci, ki je sočasno potekala v Mariboru in Ljubljani, so prometni strokovnjaki, zbrani v Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP), poudarili, da so semaforizirana križišča kritične točke, kjer prihaja do številnih konfliktov med pešci, kolesarji in vozili. Daljše kot je čakanje, večja je verjetnost prečkanja pri rdeči luči, kar ni varno za nikogar. Slabe prakse, kot so obvezen pritisk na tipko, dolgo čakanje na zeleni signal, prekratek čas za prečkanje ceste ter prižig zelene luči vozilom pred pešci in kolesarji, se pojavljajo v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Velenju in drugih slovenskih krajih.

V Mariboru več ljudi čez rdečo kot čez zeleno

Analiza semaforjev v Mariboru je pokazala, da so nastavitve nekaterih semaforjev izrazito slabe: predolgo čakanje in prekratek čas za prečkanje pešce silita v prekrške.
Na prehodih, kjer morajo pešci pritisniti na tipko, so zabeležili skoraj dvakrat več prečkanj pri rdeči luči kot tam, kjer pritisk ni potreben. »Enega od prehodov je pri rdeči luči prečkalo približno 80 odstotkov opazovanih. Ne gre za posamezne pešce, ki kršijo predpise, ampak za problematično ureditev, ki ni prilagojena dejanski rabi prostora,« poudarja Blaž Gamse, strokovni sodelavec na IPoP – Inštitutu za politike prostora.

Žiga Ozvaldič, predsednik Mariborske kolesarske mreže, je opozoril na semaforje, kjer se zelena vozilom prižge prej kot pešcem in kolesarjem: »Vozniki so že v križišču, preden pešci in kolesarji sploh dobijo možnost prečkanja. Ko se jim prižge zelena, se znajdejo pred vozili, ki že zavijajo čez njihovo pot. To je še posebej neprijetno za otroke, starejše in manj izkušene kolesarje.«

Ljubljanski kolesarji na nevarnost opozarjajo že dalj časa

Zadnja raziskava potovalnih navad v Mestni občini Ljubljana je pokazala, da se na območju občine peš in s kolesom vsak delovni dan opravi skoraj pol milijona poti. Znotraj občine je peš ali s kolesom opravljenih več poti kot z avtomobilom. Kolesarji in pešci zato v Ljubljani ne predstavljajo manjšine, ampak ključno skupino udeležencev v prometu. »Ljubljanski kolesarji nas že dalj časa jasno opozorjajo na nezadovoljstvo s semaforji. Ljubljana se rada pohvali, da postaja kolesarjem prijazno mesto, zato bi morala semaforizacija zagotavljati enakovredno vključevanje v promet. Otroci, starejši, gibalno ovirani, pešci in kolesarji morajo vedeti, da lahko varno in predvidljivo prečkajo vsako križišče. To ni privilegij, ampak osnovni standard sodobnega mesta,« je poudarila Iva Zozolly, koordinatorka za programe Ljubljanske kolesarske mreže.

Poleg dolgega čakanja in kratkih intervalov se na nekaterih ljubljanskih semaforjih zelena za pešce prižge z zamudo, na kar je po tragični nesreči na Kopitarjevi opozoril presojevalec varnosti cest pri Agenciji za varnost prometa (AVP) Andrej Cvar. Poleg tega pešce in kolesarje v Ljubljani ogroža tudi “zelena puščica”, ki voznikom ponekod omogoča, da zavijejo desno pri rdeči luči. K ukinitvi tega nevarnega prometnega znaka sta občino že poleti pozvala Urbanistični inštitut RS in zavod Vozim.

Do 60 odstokov manj trkov, ko pešci dobijo zeleno pred vozili

Pregled dobrih praks iz Slovenije in tujine kaže, da so ukrepi za izboljšanje križišč poceni in izvedljivi. V tujini je uveljavljeno, da se zelena pešcem prižge pred vozili. Raziskave iz ZDA kažejo, da takšen ukrep število trkov na semaforiziranih križiščih zmanjša za do 60 odstotkov. Nizozemska mesta uporabljajo kratke cikle in dinamično upravljanje pametnih semaforjev; Tirana pa je uvedla jasno vidne semaforje, odštevalnike za vse udeležence in dolge intervale za pešce. Marko Peterlin, vodja projektov na IPoP, je pojasnil, da primere dobre prakse najdemo tudi v Ljubljani: »Med njimi je semafor na Vodnikovi cesti pri bolnišnici dr. Petra Držaja, kjer algoritem ob pritisku na tipko reagira izjemno hitro. V le nekaj sekundah se prometni tok avtomobilov ustavi in pešcu se nemudoma odpre prosta pot,«.

Za izboljšave so odgovorne občine

KTPP občine, upravljalce semaforjev in prometne inženirje poziva, naj sledijo nacionalnim usmeritvam za infrastrukturo za hojo. Te narekujejo, da pešec na semaforju ne sme čakati dlje kot 60 sekund, da mora zelena luč goreti vsaj 1 sekundo za vsak meter dolžine prehoda za pešce, ter da se zelena luč prižge 2-3 sekunde pred prižigom zelene za vozila. Ob tem je nujno, da se zelena za pešce in kolesarje prižge tudi brez vsakršnega pritiska na tipko.

»Upravljanje semaforjev odraža odnos mesta do prebivalcev in njihove varnosti. Za semaforje skrbijo občine, ki imajo polno pristojnost za uvajanje sprememb. Pozivamo jih, naj od upravljalcev, pogosto komunalnih podjetij, zahtevajo spremembe, ki izboljšajo pogoje za hojo in kolesarjenje. Delovanje semaforja je odvisno od krmilnega programa, ki ga je – tudi po navodilih naročnika, ki je občina – napisal prometni inženir. Inženirje pozivamo, naj v prostor postavljajo rešitve, ki pešce in kolesarje obravnavajo enakovredno vozilom,« je pojasnila Špela Berlot Veselko, koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko in direktorica okoljske organizacije CIPRA Slovenija.

Pešce in kolesarje vabijo, naj opozorijo na semaforje s “forami”

Organizatorji prebivalce po vsej Sloveniji vabijo, naj moteče semaforje označijo na interaktivnem zemljevidu. »S pozivom k iskanju semaforjev s forami po vsej Sloveniji želimo javnost spodbuditi, da se začne zavedati nevarnih in zastarelih prometnih ureditev v lokalnem okolju. Zbrane podatke bomo ob koncu kampanje analizirali in ugotovitve posredovali odločevalcem na občinah – v upanju, da bo slabih semaforjev, in posledično nevarnih križišč, v prihodnje čim manj,« je povzela Dijana Čataković Biagi, vodja projektov pri CIPRA Slovenija. Člani KTPP so informacije o vseh “forah” semaforjev zbrali tudi na posebni spletni strani.

Spletna stran kampanje: www.prometnapolitika.si/kampanja/semafor-brez-for

Platforma za mapiranje semaforjev s forami: https://app.mapperoni.com/t/KTPP/p/Semafor_brez_for

Avtor naslovne fotografije: Janez Klenovšek.