7 rešitev taktičnega urbanizma za boljši javni prostor in manj avtomobilov

Pred vhodom na šolsko dvorišče osnovne šole Matteo Ricci v devetem rimskem okrožju je danes zjutraj mirno. Učitelji in otroci skupaj s starši peš prečijo velik odprt prostor, kjer je bilo včasih parkirišče, starši pa se nato mirno odpravijo naprej. Nič več ne razkriva, da se je tu še nedolgo nazaj odvijala prava mala drama – avtomobili so se zgoščali eden ob drugem, starši so hiteli, otroci pa so se previdno prebijali med pločevino, hrupom in izpušnimi plini. V zraku je bila napetost, prostor ni dopuščal niti trenutka brezskrbnosti.

Danes je prizor drugačen. Nekdanje parkirišče se postopoma preobraža v prostor za druženje in igro, kjer otroci upočasnijo korak, se ustavijo, poklepetajo ali stečejo čez odprto površino. Starše spodbujajo, da avtomobile pustijo nekoliko dlje stran ter zadnji del poti opravijo peš skupaj z otroki ali pa jim omogočijo, da ga premagajo samostojno. Čeprav preobrazba še ni povsem zaključena – v načrtu so barvne poslikave tal in novo urbano pohištvo – je že zdaj jasno, kako lahko premišljeni posegi prostor iz vsakodnevnega prometnega vozlišča spremenijo v varnejše in prijetnejše okolje za vse.

Rim je samo eno od evropskih mest, ki si prizadeva namenjati več javnega prostora za kakovostno preživljanje prostega časa ob hkratnem izboljševanju pogojev za premikanje po mestu brez potrebe po avtomobilu. Tovrstna prizadevanja ga združujejo s še šestimi mediteranskimi mesti, s katerimi v okviru projekta Streets for citizens (EUROMED Interreg) na IPoP – Inštitutu za politike prostora sodelujemo zadnji dve leti.

Manj avtomobilov, več prostora za ljudi

Dejstva so jasna: odvisnost od avtomobila, ki smo jo razvili v zadnjih desetletjih, škoduje mestom, okolju in našemu zdravju – povzroča onesnaženje, hrup, spodbuja sedeč način življenja, povečuje tveganje za bolezni, zmanjšuje socialne stike ter osiromaši izkušnje otrok. Čeprav ukrepi, kot so širjenje območij za pešce, omejitve hitrosti in ukinjanje parkirišč, pogosto sprožajo odpor, so nujen korak k spremembi potovalnih navad.

Za izboljšanje kakovosti javnega prostora ter spodbujanje hoje in kolesarjenja so pomembni tudi manjši, hitro izvedljivi posegi, kot so ozelenjevanje, dodajanje sence, klopi in igralnih elementov. V času vse bolj vročih poletij postaja še posebej pomembno premišljeno načrtovanje zelenih in senčnih površin, saj lahko prav kombinacija dreves, podrasti in prepustnih tal bistveno izboljša udobje v mestih ter vsakodnevno izkušnjo gibanja po njih.

Spodaj predstavljamo sedem hitro izvedljivih in ugodnih rešitev, s katerimi so partnerji v projektu Streets for citizens izboljšali doživetje javnih prostorov ter podprli hojo in kolesarjenje po vsakdanjih opravkih.

1. Igrišče, ne parkirišče

V Rimu se sistematično lotevajo spreminjanja navad v povezavi s hojo v šolo. Kljub majhnim razdaljam namreč starši veliko večino otrok v šolo dostavijo z avtomobili, ki povzročajo prometne zamaške in zasedajo dragocen javni prostor pred šolami. Pred več šolami so se tako odločili uvesti šolske ulice – kjer je dostop z avtom ob jutranji in popoldanski konici omejen, tako da starši otroke odložijo na za to predvidenih točkah, ti pa zadnjih nekaj sto metrov premagajo peš. V pilotu, ki so se ga lotili v okviru tega projekta, so ukinili večje število parkirnih mest pred šolo in površino spremenili v prijeten javni prostor. V aktivnosti so vključili otroke in z njimi skupaj izbrali urbano opremo in barve za poslikavo tal.

2. Modularno urbano pohištvo

Središče Ptuja se zadnja leta sooča z neznosno vročino, pri čemer mu srednjeveška zasnova ni v pomoč. Neozelenjeni trgi se ob poletni pripeki spremenijo v krušne peči, toda kako saditi drevesa na območja s tisočletno zgodovino nekaj pedi pod zemljo? Drevesa v loncih so lahko začasna rešitev. Ohlajanje so naslovili tudi tehnološko – s pršilnikom. Trg pa so opremili še z modularnimi klopmi, ki se lahko ob priložnosti med drugim spremenijo v mini amfiteater – popolnoma skladno z rimsko dediščino mesta.

3. Obnova tlakov

V Ioannini v osrednji Grčiji aktivno mobilnost omejujejo geografske danosti, saj se mesto razteza v hrib ob jezeru. Za dobre pogoje za hojo je tako ključna ustrezna urejenost stopnišč, ki lahko skrajšajo pot tudi za nekaj sto metrov. V okviru pilotnega projekta so se odločili za ureditev stopnišča, ki omogoča spust za nekaj deset višinskih metrov. Stopnišče povezuje stanovanjsko sosesko z nekdanjo mošejo, ki velja za pomemben kulturni spomenik, trg pred njo pa je osrednji javni prostor v soseski. Z obnovo se bo izboljšala dostopnost do tržnice in drugih lokalnih storitev v bližini. Za še prijetnejše doživetje in krepitev identitete kraja bodo na slepe fasade okoliških stavb umestili umetniške poslikave.

4. Umetna senčila

V mestu Latsia blizu glavnega mesta Cipra ugotavljajo, da pomanjkljiva opremljenost prostora predstavlja pomembno oviro za aktivno mobilnost, zato so izvedli različne ukrepe na več lokacijah. Več površin so posodobili z novo urbano opremo, še posebej so se osredotočili na pot, ki predstavlja glavno pešpot do zdravstvenega doma. S skupnostno akcijo s prebivalci so zasadili rastline, namestili pa bodo tudi senčila.

5. Poslikave tlaka / koridor za varno hojo

Portalegre je mesto v hribovitem delu Portugalske. Pri spodbujanju hoje in kolesarjenja prav tako sooča z izzivi, ki jih predstavlja njegove geografske značilnosti. Zaradi strnjenosti pozidave na nekaterih delih mesta ni pločnikov, hitrosti avtomobilov pa so glede na pogoje zelo visoke, zato je hoja lahko zelo nevarna. Vožnja otrok v šolo z avtomobili je zato tukaj običajna že nekaj desetletij dlje kot v Sloveniji. S t.i. koridorjem za varno hojo želijo izboljšati privlačnost in varnost hoje. Koridor povezuje avtobusno postajo s srednjimi šolami. S tem želijo k hoji oziroma k uporabi kombinacije javnega prevoza in hoje spodbuditi starejše otroke oziroma mlade, ki se na pot že lahko odpravijo sami. Koridor povezuje tudi javne površine za počitek in druženje.

6. Zelenje v koritih

Tudi Sarajevo v Bosni in Hercegovini se spopada z veliki težavami zaradi kakovosti zraka. V zadnji letih se je mesto večkrat uvrstilo v sam vrh svetovne lestvice po onesnaženosti.
Zavedajo se, da jih do bolj korenitih sprememb čaka še veliko dela, a hkrati poudarjajo, da je pomembno že samo ozaveščanje o pomenu in učinkih dreves v javnem prostoru. Prebivalce želijo spodbuditi k razmisleku o tem, kako se trge in ulice drugače doživljaja, če lahko uživajo v naravni senci. Zato so izbrane trge opremili z drevesi v velikih loncih. Izbrali so drevesne vrste, ki so dobro prilagojene na temperaturne ekstreme in imajo kar najboljše možnosti, da ne samo rastejo, ampak tudi zares uspevajo in poživijo prostor.

7. Odpiranje šolskih dvorišč za splošno javnost

Majhno špansko mesto Utebo je vajeno sonca in visokih temperatur. Čeprav imajo tu senčenje vzpostavljeno že desetletja, so pritiski ob vročinskih valovih postali resno vprašanje javnega zdravja. Ključna postajajo t. i. zatočišča pred vročino, ki so dostopna vsem. Eden od načinov za lažji dostop do zelenih površin je odpiranje šolskih igrišč za splošno javnost tudi izven obratovalnega časa šole. To je bil eden od ukrepov v središču Uteba, poleg tega so vizualno povezali javne površine okoli lokalne šole, železniške postaje in občine ter jih opremili z zelenjem v koritih.

Pomemben del iskanja rešitev je bilo v vseh partnerskih mestih aktivno vključevanje javnosti. Partnerji so prebivalce vabili k sodelovanju na različne načine, med drugim so organizirali skupnostne zajtrke in urbani sprehod, kjer so lahko udeleženci neposredno spoznavali predlagane ukrepe, delili svoje izkušnje ter soustvarjali rešitve. Takšni pristopi krepijo razumevanje, zaupanje in občutek lastništva nad spremembami v prostoru. Prav sodelovanje javnosti je namreč ključno za uspešno uvajanje ukrepov, saj brez podpore in aktivne vloge prebivalcev tudi najboljše strokovne rešitve težko zaživijo v praksi.

Od pilotnih projektov do trajnih izboljšav

Posledice podnebnih sprememb prebivalci evropskih mest že močno čutimo, zato se pogosto sprašujemo, zakaj se mesta ne odzivajo bolj aktivno in uvajajo ukrepov hitreje in bolj ambiciozno.

Napredna mesta, ki so že pred časom prepoznala izzive in jih skušajo naslavljati, se soočajo s številnimi preprekami. Kot kaže primer Ptuja, je ena od posebnosti zgodovinskih mest ta, da ob vsakem odstranjevanju tlaka in sajenju dreves naletijo na arheološke najdbe, ki naložbe ne le časovno podaljšajo, temveč jih tudi občutno podražijo. Arheološka izkopavanja lahko stanejo celo večdesetkrat več kot načrtovana prenova trga.

Ob uvajanju novih naravnih prvin v javne prostore se pogosto srečujemo z zahtevnimi usklajevanji s službami za varovanje kulturne dediščine, ki upravičeno poudarjajo pomen ohranjanja vedut in zgodovinskih značilnosti prostora. Hkrati pa se vse bolj kaže potreba po novih, usklajenih pristopih, ki bi omogočili premišljeno vključevanje zelenih rešitev, kot so zasaditve dreves in vodoprepustni tlaki, ter tako bolje odgovorili na sodobne okoljske izzive in potrebe mestnega prostora.

Nova dognanja o učinkih zelenih in modrih ukrepov na temperaturno udobje javnih prostorov nam narekujejo tudi drugačne zasaditve, kot so jih prebivalci vajeni – visoke trave in več podrasti, ki je bolj učinkovita pri hlajenju kot nizko pristrižena trava.

Še nekaj dela nas čaka, da bomo znanstvene ugotovitve o učinkovitih ukrepih za prilagajanje mest na podnebne spremembe ob podpori prebivalcev prevedli v prakso. Prav zato je taktični urbanizem, ki omogoča postopno in preizkusno uvajanje posameznih rešitev, učinkovit pristop za testiranje ukrepov, ozaveščanje javnosti ter pripravo podlage za obsežnejše posege.

*Podatki kažejo, da vsako drugo pot po vsakdanjih opravkih, krajšo od 2 kilometrov, opravimo z avtomobilom.

Več informacijo o projektu si lahko preberete na tej povezavi: https://streetsforcitizens.interreg-euro-med.eu/

Avtorica prispevka: Petra Očkerl in Jana Okoren, Inštitut za politike prostora