Če samo navajaš dejstva, še ne pomeni, da si slišan

Na seminarju o zagovorništvu za trajnostno mobilnost o moči argumentov, političnih procesih in gradnji zavezništev

22. oktobra 2025 je potekal seminar zagovorništva za trajnostno mobilnost, namenjen krepitvi znanja in izmenjavi izkušenj o vplivanju na prometne, podnebne in prostorske politike. Udeleženci so skozi praktične primere, razpravo in analizo konkretnih postopkov odpirali vprašanja, kako danes učinkovito zagovarjati trajnostno mobilnost – in kaj dejansko vodi do sprememb.

Seminar sta vsebinsko vodila Aljoša Petek s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Barbara Simonič z Inštituta za podnebne rešitve. Program je bil razdeljen na dva sklopa, ki sta povezala praktične izkušnje zagovorništva z vpogledom v zakonodajne in institucionalne procese na nacionalni in evropski ravni.

Zagovorništvo ni le podajanje dejstev

Aljoša Petek s PIC-a je v prvem delu predstavil temeljne pristope k zagovorništvu ter izkušnje iz okoljskih in prometnih postopkov. Poudaril je, da trajnostna mobilnost presega okvir prometne politike – tesno je povezana s kakovostjo življenja, zdravjem, socialno pravičnostjo in podnebnimi cilji. Ob tem je opozoril, da zgolj navajanje dejstev pogosto ne zadošča za doseganje dejanskih premikov.

Ključni argumenti za trajnostno mobilnost

slovenska gospodinjstva približno 16 % prihodkov porabijo za avtomobil,
promet pomembno vpliva na zdravje ljudi in kakovost zraka,
promet prispeva k emisijam, onesnaževanju voda in pozidavi prostora,
avtomobilska odvisnost povečuje socialno izključenost in mobilnostno revščino

Predstavljeni so bili tudi zakonodajni postopki ter načini vključevanja nevladnih organizacij v pripravo predpisov. Udeleženci so se seznanili z:

fazami javnih obravnav,
podajanjem pripomb in amandmajev,
sodelovanjem z uradniki, poslanci in ministrstvi,
uporabo medijev in javnega pritiska,
dostopom do informacij javnega značaja.

Izpostavljen je bil tudi pomen povezovanja, gradnje zavezništev in dolgoročnega spremljanja procesov.

»Vsaka zagovorniška akcija je boljša, če sodeluje več organizacij.«

Evropska unija in manj vidni procesi odločanja

Barbara Simonič je v drugem delu osvetlila delovanje evropskih institucij ter zakonodajnih postopkov, ki pomembno vplivajo na prometno politiko. Poseben poudarek je bil na procesih odločanja, ki pogosto potekajo izven javnega prostora.

Udeleženci so dobili vpogled v delovanje Evropskega sveta, Sveta EU, Sveta Evrope, COREPER-ja, trialoga, rednega zakonodajnega postopka in komitologije. Opozorjeno je bilo, da se številne ključne odločitve oblikujejo na tehnični ravni, kjer je javna vidnost omejena.

Poudarjena je bila tudi vrednost sodelovanja z evropskimi okoljskimi organizacijami, ki imajo neposreden dostop do teh procesov.

Kje bodo v prihodnjih letih ključni zagovorniški izzivi?

Barbara Simonič je predstavila področja prometne in podnebne politike, kjer bodo nevladne organizacije in strokovna javnost v prihodnjih letih lahko pomembno vplivale na oblikovanje ukrepov, zakonodaje in financiranja.

Razprava se je dotaknila predvsem vprašanj, kjer obstaja velik razkorak med podnebnimi cilji in dejanskim izvajanjem politik.

Ključni izzivi za prihodnja leta

V nadaljevanju so bila izpostavljena področja prometne in podnebne politike, kjer se pričakuje večji vpliv zagovorniških aktivnosti. Razprava je posebej osvetlila razkorak med zastavljenimi podnebnimi cilji in njihovim dejanskim uresničevanjem.

Med pomembnejšimi temami so:

obdavčitev avtomobilov in energentov,
javni potniški promet in njegova organizacija,
izvajanje NEPN in podnebnih ukrepov,
digitalizacija ter dostopnost prometnih podatkov,
kakovost zraka in emisije iz prometa,
vključevanje prometa v sistem ETS2,
financiranje trajnostne mobilnosti,
prostorsko načrtovanje,
zeleni javni razpisi,
subvencije in davčne politike v prometu.

Predstavljena so bila tudi konkretna dejstva, ki kažejo, zakaj so ta področja pomembna za nadaljnje zagovorniško delo:

Javna naročila predstavljajo približno 20 % BDP, zato imajo lahko pomemben vpliv na zmanjševanje emisij in spodbujanje trajnostnih praks – hkrati pa ostaja velik izziv pomanjkanje nadzora nad izvajanjem zelenega javnega naročanja.

Na slovenskih železnicah dnevno potuje med 40.000 in 60.000 potnikov, od tega približno 90 % dijakov, kar odpira vprašanja kakovosti storitev, vlaganj in organizacije javnega potniškega prometa.

Slovenija mora do konca leta 2025 pripraviti Socialni načrt za podnebje, ki bo pomemben tudi z vidika blaženja socialnih učinkov podnebnih ukrepov na področju prometa.

Udeleženci so opozorili še na protislovja sistema, kot so vračilo trošarin za gorivo v tovornem prometu ter nadaljnje subvencioniranje fosilnih goriv. Poseben izziv ostaja tudi pomanjkanje javno dostopnih podatkov, ki otežuje spremljanje učinkov politik.

Zagovorništvo kot dolgoročen proces

Zaključek seminarja je poudaril, da spremembe praviloma ne nastanejo čez noč, temveč so rezultat vztrajnega in dolgotrajnega dela. Pogosto postanejo vidne šele po več letih.

Kot pomembno vprašanje za prihodnje delovanje se je izpostavilo: Kje smo že dovolj blizu preboja, da lahko spremembe tudi zares dosežemo?

Seminar je pokazal, da uspešno zagovorništvo za trajnostno mobilnost ne temelji zgolj na strokovnih argumentih, temveč predvsem na razumevanju procesov, povezovanju deležnikov in strateškem, dolgoročnem pristopu.

Celotna študija deležnikov in vzvodov moči je dostopna v spodnji priponki.