Na konferenci Urban Future 2026: Kako mesta postajajo pravičnejša, trajnostnejša in pametnejša

Konferenca Urban Future, ki je konec marca 2026 potekala v Ljubljani, je ponovno potrdila, da so sodobni urbani izzivi neločljivo povezani s socialno pravičnostjo, podnebnimi cilji in načinom, kako mesta komunicirajo s prebivalci. Predstavnici Inštituta za zdravje in okolje in predstavnica okoljske organizacije Focus so se udeležile dveh dni intenzivnih predavanj, delavnic, terenskih ogledov in razprav, ki so ponudile poglobljen vpogled v aktualne trende, praktična orodja in konkretne primere, ki mestom pomagajo prehajati od strateških ciljev k dejanskim spremembam v prostoru in vsakdanjem življenju ljudi. Konferenca je bila priložnost za mreženje, izmenjavo izkušenj in pridobitev konkretnih orodij, ki jih lahko apliciramo tudi na slovensko okolje in delo Koalicije za trajnostno prometno politiko.

Konferenca Urban Future je potekala od 24. in 27. marca 2026 v Ljubljani. Gre za eno vodilnih mednarodnih konferenc o prihodnosti mest, na kateri se vsako leto zberejo strokovnjaki, urbanisti, odločevalci, raziskovalci, aktivisti in drugi deležniki s področja urbane mobilnosti, podnebnih ukrepov in trajnostnega razvoja iz vsega sveta.

Dogodka so se v okviru KTPP udeležile tudi strokovne sodelavke Inštituta za zdravje in okolje ter okoljske organizacije Focus. Njihova udeležba pa je bila pomembna predvsem z vidika krepitve znanj in povezav, ki prispevajo k uveljavljanju trajnostne mobilnosti in celostnih prometnih politik v Sloveniji. Takšni dogodki omogočajo neposreden stik z mednarodnimi praksami, kritično refleksijo lastnih pristopov ter prenos preverjenih rešitev v lokalni kontekst.

Celoten program je bil vsebinsko osredotočen na vprašanje, kako mesta danes dejansko delujejo, komu so prilagojena in kako jih lahko načrtujemo ter upravljamo tako, da bodo bolj pravična, odporna in prijazna do ljudi. V ospredju so bili tako fizični vidiki prostora kot tudi nevidne plasti, ki vplivajo na vedenje prebivalcev, sprejemanje odločitev in uspešnost sprememb. V torek, 24. marca in v petek, 27. marca so bili na voljo različni terenski ogledi, v sredo in četrtek pa je program potekal na Gospodarskem razstavišču. V bogatem programu smo se osredotočili na predavanja in delavnice s področja regenerativnega razvoja mest, pravične mobilnosti, vključujočega načrtovanja javnega prostora ter učinkovitega komuniciranja podnebnih in družbenih sprememb, tudi s pomočjo umetne inteligence. V nadaljevanju pa izpostavljamo nekaj najbolj zanimivih praks.

Ogled gradbišča nove železniške postaje v Ljubljani

Med ogledom gradbišča glavne železniške postaje v Ljubljani smo izvedeli, da v projektu sodeluje 60 inženirjev, gradi pa jo okrog 600 delavcev. Glavno vodilo pri načrtovanju celotnega območja železniške postaje je bilo zasnovati prostore srečevanja. Obstoječi podhod so razširili za vsaj 6 metrov. Pomembno jim je bilo, da vanj pripeljejo več svetlobe. V podhodu se bo ob skrajnem robu nahajala kolesarska steza, vmes bo nekaj manjših lokalov, ob dostopih do peronov pa bo del podhoda, ki bo namenjen pešcem. Zgrajen je tudi že novi nadhod, ki ima v steklu strehe integrirane sončne celice. Na območju železniške postaje bo 140 parkirnih mest za kolesa – 70 v podhodu in 70 na površju. Nova avtobusna postaja, Vilharia in Emonika pa bodo imele svoja parkirišča za kolesa. Dostop do peronov bo onemogočen med polnočjo in 7. uro zjutraj (prej se bodo odprli le peroni, s katerih bodo vlaki vozili že pred 7. uro), podhod in nadhod pa bosta vedno odprta, saj bosta predstavljala pomembno povezavo med severnim in južnim delom Ljubljane.

Podnebna in mobilnostna pravičnost

Delavnica Mobility Justice – From big words to real action je bila ena najbolj praktičnih točk celotnega programa. Izhodišče je bilo preprosto in brutalno iskreno: Kdo se lahko po mestu svobodno giblje, kdo se ob tem počuti varno in kdo ne?

Projekt JUST STREETS je ponudil vpogled v to, kako se mobilnost srečuje z vprašanji socialne pravičnosti. Delavnica je bila zasnovana kot izmenjava izkušenj, udeleženci pa smo se seznanili s konkretnimi orodji (toolboxi), ki jih različna evropska mesta že uspešno uporabljajo:

Walk It – pobuda za trajnostno mobilnost, ki jo vodijo sami občani v majhnem romunskem mestu in ki dokazuje, da za spremembe ne potrebujemo velikega proračuna, le angažirane skupnosti;

Pristopi h komuniciranju podnebne in mobilnostne pravičnosti (climate justice, mobility justice) in trajnosti (sustainability) za različne ciljne skupine – široka javnost ima za razliko od strokovne javnosti do tovrstnih pojmov pogosto odpor, zato najbolj učinkovita metoda komuniciranja izhaja iz razumevanja specifičnih problemov lokalne skupnosti;
Metode učinkovitega mapiranja deležnikov pri uvajanju ukrepov;
Načini za vzpostavitev varnih poti za šolarje.

Vsa omenjena orodja so neposredno prenosljiva v slovenski kontekst, zlasti pri delu z občinami, ki se soočajo z nasprotovanjem pri uvajanju pešpoti, kolesarske infrastrukture ali umirjanju prometa.

Ključno spoznanje: mobilnostna infrastruktura ni nevtralna. Šele ko razumemo, kdo jo uporablja in kdo ne, lahko oblikujemo rešitve, ki dejansko delujejo za vse. Pri zagovorniškem delu se moramo vedno vprašati, za koga zagovarjamo spremembo in kdo bo od nje imel koristi.

Taktični urbanizem kot orodje za hitre izboljšave mest

Predavanje Flip the Script on Streets se je začelo z interaktivno vajo, ki je ponazorila, kako različni načini mobilnosti proizvajajo različno glasne zvoke. Udeleženci so najprej z zvoki ponazarjali različna prevozna sredstva (tovornjake, avtobuse, pešce, kolesarje in avtomobile), nato pa ugotovili, kako miren in prijeten postane prostor, ko v njem prevladujejo pešci in kolesarji.

Giulia Melis iz projekta JUST STREETS je poudarila, da je pri uvajanju ukrepov, kot je zapiranje ulic za promet, ključno učinkovito komuniciranje koristi za ljudi – od boljšega zdravja in okolja, do večje povezanosti skupnosti. Podobno je Heinrich Strößenreuther iz berlinske nevladne organizacije BaumEntscheid izpostavil pomen preprostih, razumljivih sporočil, ki nagovorijo vsakdanje vrednote ljudi.

Ena od osrednjih tem konference je bil tudi taktični urbanizem – pristop, ki spodbuja hitre, začasne in vključujoče izboljšave prostora. Mike Lydon je poudaril pomen takojšnjega ukrepanja in razmišljanja o tem, kaj lahko izboljšamo že danes, jutri ali ta mesec, pri tem pa aktivno vključujemo lokalne prebivalce. Ana Rivas de Gante iz organizacije SET (Street Experiments for Transitions) je predstavila primere dobrih praks, ki dokazujejo, da lahko majhni posegi vodijo do večjih, dolgoročnih sprememb v mestnem prostoru.

Umetna inteligenca v službi sprememb

Predavanje AI for Impact Communication je pokazalo, kako lahko umetno inteligenco uporabljamo kot strateškega sodelavca pri kompleksnih projektih, ne zgolj kot orodje za posamezne naloge.

Anja Floetenmeyer-Woltmann, strateška svetovalka iz Nemčije, je predstavila, kako je z majhno ekipo in minimalnim proračunom (675 EUR letno za AI orodja) izpeljala največjo nemško turnejo o prehodu na toplotne črpalke – 25 dogodkov v 25 mestih in več kot 6.600 udeležencev. Ključno načelo pri delu z jezikovnimi modeli je *context first, task second* – UI ne naprošamo le za naloge, ampak mu najprej damo kontekst (kdo sem, kaj želim doseči, za koga, zakaj, kaj že imam in kaj mi manjka). Predstavila je tudi konkreten predlog navodil za učinkovito delo z UI, ki ga je mogoče neposredno aplicirati na komunikacijo v organizacijah javnega interesa.

Edgar Linscheid je prikazal, kako z generativno umetno inteligenco pretvoriti dolgočasna numerična sporočila v privlačne vizualne zgodbe, pri čemer je opozoril na okoljski odtis tovrstnih orodij in tri zlata pravila dela z generativno UI. Lior Steinberg iz organizacije Humankind je predstavil aplikacijo, ki v realnem času vizualizira besede in asociacije, ki jih imajo občani ob pogledu na ulico. Aplikacija tako predstavlja dragoceno orodje za participatorno urbanistično načrtovanje.

Za KTPP so tovrstne vsebine izjemno relevantne zaradi zahtevnosti komuniciranja o trajnostni, saj je treba nagovoriti hkrati strokovnjake, odločevalce, medije in splošno javnost. Znanje o uporabi UI pri oblikovanju sporočil za različne ciljne skupine bo okrepilo našo zmožnost za javno zagovorništvo in kampanje.

Urbani aktivizem: Od zanemarjenih površin do skupnostnih vrtov

V panelu Annoying Politicians – No progress without friction! je Emma Cutting, ustanoviteljica Heartscapes Inc, predstavila kampanjo BEE Gardens in svojo dolgoletno borbo z lokalnimi oblastmi v Melbournu pri oživljanju zapuščenih urbanih površin v vitalne zelene prostore, ki služijo skupnosti. Na konkretnem primeru je pokazala, da spremembe pogosto zahtevajo trenja z oblastmi, pri čemer so ključni vztrajnost, pozitivna kampanja, premišljeni in utemeljeni zahtevki ter sposobnost, da zagovorniki sprememb ohranijo fokus in integriteto kljub odporu sistema. Njena izkušnja jasno sporoča, da brez pritiska, strateškega komuniciranja in civilne drznosti v mestih redko pride do resničnega napredka.

Soustvarjanje boljše ulice skozi želje in potrebe različnih uporabnikov

Michiel Van Driessche, partner pri Felixx Landscape Architects and Planners in mestni arhitekt nizozemskega mesta Groningen, je poudaril, da sodobno načrtovanje mest presega zgolj mobilnost. Čeprav je Groningen pionir prometnega načrtovanja (od leta 1977), novejši pristopi, kot raziskava »Towards a Healthy City by Foot« (2019), zagovarjajo prehod iz infrastrukturnega v doživljajsko mesto. Predlaga, da se ulica zato obravnava celostno, skozi več dimenzij, kot so mobilnost, varnost, vključujočnost, zdravje, javni prostor, ekonomija, doživetje, družbeno življenje, podnebna odpornost, identiteta in biodiverziteta.

V okviru delavnice na primeru Miklošičeva cesta, pomembne povezave med železniško postajo in mestnim središčem, smo udeleženci skozi igro prevzeli različne vloge uporabnikov ulice (npr. stanovalec, otrok, lastnik trgovine ali gibalno ovirana oseba). Najprej smo ocenili trenutno stanje ulice, nato pa skozi razpravo oblikovali predloge izboljšav in konkretne ukrepe. Pri tem smo morali doseči skupno soglasje, skupne spremembe ocen pa niso smele preseči 20 točk, kar je udeležence spodbudilo k iskanju kompromisov in usklajevanju različnih interesov.

Doživljanje prostora skozi oči otrok

Honorata Grzesikowska, urbanistka pri agenciji Architektoniczki, je poudarila, da so otroški prostori, zlasti šolska dvorišča, ključen primer za razumevanje neenakosti v prostoru med spoloma, ki se začnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu.

Šolska dvorišča delujejo kot eni redkih javnih prostorov za otroke, kjer pravila niso strogo določena kot v učilnici, saj otroci sami oblikujejo dinamiko igre, vloge in odnose moči. Raziskave pa kažejo, da se v teh prostorih pogosto vzpostavi neenakomerna raba prostora: bolj aktivni in samozavestni otroci (pogosto fantje) zasedajo osrednje dele dvorišča, medtem ko so bolj umirjeni otroci (največkrat dekleta) pogosteje potisnjeni na robove ali poti. Zato je pri načrtovanju šolskih dvorišč in drugih otroških prostorov ključno razumeti, kako različni otroci doživljajo prostor, ter ga oblikovati bolj enakopravno in vključujoče.

Na terenskem ogledu City Safari: Ljubljana Through Kids’ Eyes smo pod vodstvom študentk arhitekture Tehniške univerze na Dunaju (TU Wien), ki delujejo pod imenom Shift plus Space Collective, spoznali način, kako se lahko vživimo v vlogo otroka. Sprehodili smo se skozi ljubljansko mestno središče, kjer smo prevzemali različne otroške in mladostniške vloge – vlogo malčka, 6-letne deklice, 13-letne deklice ter 17-letnega fanta z okvaro vida. Z uporabo simulacijskih očal smo izkusili omejeno vidno polje najmlajših ter slabšanje vida pri najstniku, kar nam je omogočilo bolj poglobljeno razumevanje različnih načinov doživljanja javnega prostora. Zanimivo se je bilo tudi skloniti na višino otrok in ugotoviti, da prostor z njihove višine izgleda čisto drugače.

Ugotovili smo, da mesto ni enako dostopno in prijazno za vse uporabnike, zato bi bilo pri načrtovanju in prenovah javnega odprtega prostora potrebno več pozornosti nameniti tistim, ki so v obstoječem prostoru pogosto potisnjeni na rob.