Najprej vozni red, nato infrastruktura

Rešitev za potniški promet, ki koristi potnikom in javnim financam

Taktni vozni red pomeni redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih, na vsakih 30, 60 oz. 120 minut. Ta sistem je že dobro poznan v številnih evropskih državah, vendar ga v Sloveniji še nimamo. V državah s primerljivim BDP in gostoto poselitve je delež poti, opravljenih z vlakom, tudi do petkrat večji, vsem pa je skupno, da so uvedle taktni vozni red.

Glede na velike investicije v železniško infrastrukturo, nezadovoljstvo s trenutno ponudbo javnega prometa v Sloveniji in nacionalna prizadevanja za večjo trajnost gre za ključen ukrep, ki potnikom prinaša več dobro usklajenih povezav in krajše potovalne čase. Načrtovanje po principu taktnega voznega reda poveča učinkovitost, zanesljivost in dostopnost javnega prometa, obenem pa preprečuje nepotrebno porabo javnih sredstev.

Tudi v Sloveniji je uvedba taktnega voznega reda možna že danes, na obstoječi infrastrukturi. Publikacija Slovenija v taktu predstavlja konkretne rešitve in dokaze, da je uvedba možna tudi na trenutnem omrežju Slovenskih železnic. Predloge, zbrane v publikaciji, so javnosti predstavili avtorji Nejc Geržinič, Nico Huurman, Marko Peterlin in Zala Velkavrh.

Sistem taktnega voznega reda se uporablja v Švici, Avstriji in drugih evropskih državah, vključuje pa organizacijo odhodov vlakov ali avtobusov v rednih časovnih presledkih, običajno vsako uro ali pol ure. Tudi sama uvedba pa je manj zahtevna, kot se zdi: “Že z obstoječo železniško infrastrukturo in povprečnimi zamudami naših vlakov je taktni vozni red možno uvesti. Izboljšave bi bile konkretne: izračunali smo na primer, da bi potniki od Postojne do Litije povprečno potovali eno uro manj kot danes. Potnik, ki bi ob naključnem času prišel na postajo v Postojno, bi prihranil 20 minut potovalnega časa in kar 40 minut čakanja na vlak Postojni in v Ljubljani, kjer mora prestopiti,” je povedal Nico Huurman, eden od avtorjev študije.

Javni denar za izboljšave, ki najbolj koristijo potnikom

Dr. Nejc Geržinič je izpostavil, da je delež potniških kilometrov, opravljenih z vlakom, v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Če upoštevamo razvitost in gostoto prebivalstva, smo z 1,8 odstotka celo na najnižjem mestu: “V primerljivih državah je poti z vlakom tudi do petkrat več, in v skoraj vseh deluje taktni vozni red. Trenutno smo v Sloveniji sredi obdobja velikih investicij v infrastrukturo, nezadovoljstva s ponudbo javnega prevoza in nacionalnih prizadevanj za večjo trajnost. Taktni vozni red je ključen ukrep, saj preprečuje nepotrebna vlaganja in omogoča, da javna sredstva usmerimo v izboljšave, ki koristijo potnikom, in železnice razvijamo postopoma.” Primer fazne izboljšave je na primer povezava Ljubljana – Maribor. Že z manjšimi posegi bi lahko potovalni čas skrajšali za petnajst minut. Naši največji mesti bi tako lahko postali vozlišči, kjer se vlaki iz različnih smeri srečajo v nekaj minutah ob vsaki polni uri. Z gradnjami novih prog in nakupom novih vlakov bi se potovalni čas med mestoma sčasoma še skrajšal.

V taktu vlaki od Severnega morja do Karavank, kdaj bo na vrsti Slovenija?

Taktni vozni red je sicer omenjen v strateških dokumentih Slovenskih železnic in Direkcije za infrastrukturo (DRSI), a naj bi bil dosežen šele enkrat do l. 2050. Predlog prometnih inženirjev je podprla tudi Koalicija za trajnostno prometno politiko – KTPP, ki odgovorne poziva, naj potnike postavijo na prvo mesto in prednostno sprejmejo urnik po zgledu tujih držav. ”Vprašati se moramo, kakšno storitev lahko ponudimo potnikom, cilj naložb pa morajo biti zanesljivi, udobni in predvidljivi prevozi. Vsi vlaki od Severnega morja do Karavank že več desetletij vozijo v taktu. Uvedba v Sloveniji bi bila torej logičen in nujen korak,” je poziv komentiral predstavnik KTPP Marko Peterlin. Avtorji predloga izpostavljajo, da bi taktni vozni red naše vlake uskladil s tujino, kar bi pripomoglo tudi k spodbujanju trajnostnih poti za službene in turistične namene. Rešitev so že predstavili nekaterim ključnim deležnikom na področju javnega potniškega prometa in naleteli na konstruktiven in pozitiven odziv. Zdaj upajo, da bosta zanimanje pokazala tudi resorna ministra Alenka Bratušek in Bojan Kumer. Načrtovanje investicij in upravljanje javnega potniškega prometa je namreč razdeljeno med Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Vabljeni, da brezplačno prenesete publikacijo Slovenija v taktu in shemo voznega reda Slovenijatakt2025 in se spoznate z ukrepom, od katerega bi imeli velike koristi predvsem slovenski potniki.