Slovenija sprejema novo prometno politiko, s katero želi odpraviti neskladja v prometnem sistemu in napake iz  preteklosti. 
Ali bo odpravila vse pogostejše zastoje na cestah? Ali bo prispevala k znižanju emisij in drugih obremenitev okolja, h katerim jo vežejo mednarodne pogodbe in zakonodaja? Bo železniški promet še naprej obsojen na postopno umiranje

Koalicija za trajnostno prometno politiko (v nadaljevanju Koalicija) je nastala kot rezultat želje vplivati na resolucijo o prometni politiki, saj obstoječi dokument po mnenju Koalicije ne zagotavlja trajnostnega razvoja prometnega sistema in tak kot je, ni garant niti za dosego ciljev, ki jih vsebuje. Glede na začetno fazo sprejemanja prometne politike Koalicija ocenjuje, da je še dovolj časa za dosego in sprejetje take resolucije o prometni politiki, ki bo rezultat sodelovanja široke strokovne javnosti in bo jasno začrtala cilje, ki vodijo  k trajnostni prometni politiki.

Obstoječi predlog po mnenju Koalicije ciljev ne definira dovolj natančno, niti ne ukrepov, s katerimi želi doseči zadane cilje. Opozoriti želimo na pomanjkanje kvantificiranih kazalcev stanja in posledično želenega stanja oz. ciljnih vrednosti prometne politike. Za dosego jasnih ciljev nujno potrebujemo jasno sliko trenutnega stanja, ki ga resolucija ne nudi. Manjka tudi kvantificirana vizija razvoja prometnega sistema, ki bo poleg lažje razprave in različnih presojanj omogočala tudi spremljanje izvajanja resolucije o prometni politiki: Primer so razmerja v rabi prevoznih sredstev (t.i. modal split) v potniškem in tovornem prometu. EU si je v svoji prometni politiki zadala cilj vzpostavitve bolj trajnostnega prometnega sistema do leta 2010, kar naj bi dosegla z doseganjem »modal split« iz leta 1998, ter povečanjem deležev rabe trajnostnih prevoznih načinov (železnice, javni potniški promet, pomorski promet) po ciljnem letu 2010. Takega cilja obstoječa resolucija ne premore.

Drugi primer so okoljski kazalci in ciljne vrednosti (TGP, poraba energije, lokalne emisije v zrak, hrup itd), ki bi morali biti sestavni del sektorskih politik, še posebej, ker nam mnoge od njih nalagajo Direktive EU ali ratificirane konvencije.

Koalicija tudi zahteva, da se resolucija podvrže celoviti presoji vplivov na okolje (CPVO), kot enemu najpomembnejših instrumentov integracije okoljskih vsebin v sektorske politike. Zakon o varstvu okolja (ZVO) (Ur. L. RS 41/04) določa, da je treba »…v postopku priprave plana, programa, načrta, prostorskega ali drugega akta (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje…«. 

Obstoječi predlog resolucije je prav tako neodločen na področju cestninske politike, ki je velikega pomena za preusmerjanje tovora s cest na železnice. Prav tako pogrešamo jasno določene maksimalne eksterne stroške prometa in ukrepe za doseganje le-teh.

V prvi polovici januarja 2006 namerava Koalicija predstaviti izhodišča za prometno politiko, ki so lahko osnova za odprto  in konstruktivno javno razpravo z namenom pripraviti resolucijo, ki bo jasno začrtala preobrat slovenske prometne politike k trajnosti.

Koalicijo za trajnostno prometno politiko po nekaj dneh njenega obstoja sestavljajo spodaj navedene nevladne organizacije, v svoje vrste pa namerava povabiti še številne druge organizacije in predstavnike strokovne in širše javnosti. 

Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj,
Fokus društvo za sonaraven razvoj,  
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, 
Ljubljanska kolesarska mreža, 
Mariborska kolesarska mreža, 
Slovenski E-forum,
Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo.

Več informacij:
Lidija Živčič, Fokus ([email protected]),
Matej Ogrin, CIPRA Slovenija ([email protected])

Naslovna fotografija: Tinetova stran o železnici