Vse večji avtomobili se zažirajo v javni prostor in ogrožajo varnost otrok

Evropska mesta preplavljajo vse večji SUV avtomobili, ki se zažirajo v že tako omejen javni prostor in parkirišča. Novo poročilo, ki sta ga danes objavili organizacija Transport and Environment (T&E) ter pobuda Clean Cities, bodo vsa mesta do leta 2040 izgubila med 8,5 % in 14 % parkirnih mest, če bo velikost novih avtomobilov še naprej nenadzorovano naraščala. Poleg izgube dragocenih površin v mestih na račun pločevine, je vse bolj ogrožena tudi varnost pešcev in kolesarjev, saj so večji avtomobili manj obvladljivi, drugi udeleženci se hitro znajdejo v mrtvem kotu, bolj nevarni pa so tudi ob trkih: kot je osvetlilo lansko poročilo, višji avtomobili potisnejo pešca pod vozilo.

Študija analizira vse večjo rast novih prodanih avtomobilov v vseh ključnih dimenzijah in jo primerja s scenarijem ustrezne velikosti (angl. right-sizing), ki spodbuja vrnitev velikosti novih avtomobilov na raven iz leta 2015. Brez ukrepanja bodo daljši in širši avtomobili drastično zmanjšali število vozil, ki jih je mogoče parkirati bočno, drug za drugim, vzdolž ulic.

Vse manj parkirnih mest v prestolnicah EU: Glede na analizo se predvideva, da bo London zaradi naraščajoče velikosti avtomobilov do leta 2040 izgubil med 72.000 in 118.000 parkirnih mest na ulicah. Berlin se bo soočil s podobnimi izgubami od 71.000 do 117.000 mest, medtem ko bi Rim lahko zabeležil zmanjšanje od 58.000 do 95.000 mest. Znatna zmanjšanja zmogljivosti se pričakujejo tudi v Madridu (do 41.000 mest), Varšavi (do 17.000 mest) in Parizu (do 12.000 mest).

Vsako leto za 1,2 cm daljši

Povprečna dolžina novih avtomobilov se vsako leto poveča za 1,2 centimetra, ugotavlja poročilo, ki je analiziralo rast vozil od leta 2000. Avtorji prav tako ugotavljajo, da se njihova skupna višina letno poveča za 0,5 centimetra. Predhodne študije so pokazale, da so novi avtomobili v povprečju vsako leto širši za 0,5 centimetra, medtem ko se višina njihovega prednjega pokrova motorja letno poveča za 0,5 centimetra. Nevladne organizacije poudarjajo, da so se proizvajalci avtomobilov, kljub jasnemu trendu manjše velikosti družin in majhne zasedenosti avtomobilov, usmerili stran od proizvodnje malih avtomobilov, da bi z večjimi vozili dosegli višje dobičke.

Lucien Mathieu, direktor programa avtomobili pri T&E, komentira: „Proizvajalci avtomobilov se vse bolj usmerjajo v izdelavo večjih in dražjih vozil, ker jim ta prinašajo več dobička, in zapostavljajo proizvodnjo manjših avtomobilov. V zadnjih 25 letih je na cestah vedno več velikih SUV-jev, ki so lahko nevarni za druge udeležence v prometu. Posledično so mesta in naselja pod pritiskom, da širijo parkirna mesta, pri čemer morajo žrtvovati javni prostor za nadomeščanje izgubljenih parkirnih površin.“

400 dodatnih smrti na cestah letno

Analiza ugotavlja, da bo kljub Viziji »0« – cilju EU, da bi do leta 2050 dosegli nič smrtnih žrtev v cestnem prometu – nenadzorovano povečevanje velikosti avtomobilov negativno vplivalo na prometno varnost. Pričakuje se vse večja razlika v številu smrtnih žrtev med ranljivimi udeleženci v prometu (pešci, kolesarji, motoristi in vozniki mopedov). Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, bi to lahko do leta 2040 pomenilo okoli 400 dodatnih smrti letno v primerjavi s scenarijem ustrezne velikosti vozil. Skupno bi zaradi nadaljevanja sedanjih trendov med letoma 2026 in 2040 na evropskih cestah umrlo približno 2.500 odraslih in 79 otrok več kot v primeru bolj premišljenega pristopa k velikosti vozil.

Če se bodo trenutni trendi nadaljevali, bi lahko do leta 2040 v prometnih nesrečah umrlo kar 40 % več otrok pešcev, kot bi jih v primeru bolj prilagojene velikosti vozil. Poseben problem predstavlja tudi vse višji sprednji del avtomobilov (pokrov motorja), ki naj bi do leta 2040 v povprečju dosegel 86,2 centimetra. Takšna višina je še posebej nevarna za otroke – medtem ko odrasli ob trku pogosteje utrpijo poškodbe trupa ali notranjih organov, so otroci veliko bolj izpostavljeni poškodbam glave in prsnega koša. Na to nevarnost nevladne organizacije opozarjajo ravno ob koncu šolskega leta v Sloveniji, 24. junija, s čimer se začenja čas poletnih počitnic, v katerem so otroci več časa na prostem in pogosteje sodelujejo v prometu kot pešci ali kolesarji.

Barbara Stoll, direktorica kampanje Clean Cities, komentira: „To je fizikalno dejstvo: večji avtomobili pomenijo večjo nevarnost na cestah, še posebej za otroke in pešce. Tak razvoj ni nujen, ampak je posledica tržnih odločitev, ki dajejo prednost dobičku pred varnostjo in skupnim dobrim. Zato bi morali regulatorji ukrepati in določiti omejitve za največjo dovoljeno velikost novih vozil. Hkrati pa lahko mesta in države že zdaj uvedejo višje parkirnine in davke, ki bodo upoštevali veliko tveganje, ki ga prinašajo večji avtomobili.“

Nujni ukrepi za primerno velikost vozil

Nevladne organizacije opozarjajo, da so za zaščito javnega prostora in večjo varnost na cestah potrebne hitre spremembe. Predlagajo, da se evropski trg usmeri k varnejšim, bolj učinkovitim in manjšim vozilom:

Omejiti je potrebno višino pokrova motorja na 85 centimetrov in širino vozila na 192 centimetrov (za nove tipe vozil od leta 2033, za vse nove prodaje od 2036 naprej);
Davčno bolj obremeniti velika vozila: višji davki na registracijo in motorna vozila naj odvračajo od nakupa prevelikih avtomobilov;
Strožji standardi za vozila: Euro NCAP mora nujno posodobiti svoj protokol in začeti testirati vidljivost majhnih otrok z voznikovega sedeža;
Ukrepanje mest: parkirnine in lokalni davki naj bodo prilagojeni velikosti in teži vozila;
Pri posodobitvi evropskih pravil o izpustih CO₂ naj imajo prednost manjši električni avtomobili (krajši od 4,2 metra).

Stanje v Sloveniji

Število avtomobilov v Sloveniji narašča, hkrati pa zaradi njihove vse večje velikosti narašča tudi prostor, ki ga osebna vozila zasedajo. Če se dragocen mestni prostor namenja parkiranju, to pomeni manj kakovostnih zelenih površin, višje cene zemljišč ter konkuriranje z drugimi rabami prostora. Tudi v Sloveniji se že soočamo s konkretnimi posledicami povečevanja avtomobilov: večji avtomobili zahtevajo več prostora, zaradi česar obstoječa parkirišča postajajo premajhna, standardi za parkirna mesta se povečujejo, njihovo število pa zmanjšuje. V Ljubljani so se nekatera parkirišča že prilagodila večjim vozilom, kar je zmanjšalo kapacitete, številne starejše garažne hiše pa danes ne ustrezajo več dimenzijam sodobnih avtomobilov*. Ker se število avtomobilov povečuje hitreje od števila prebivalcev, se pritisk na javni prostor dodatno stopnjuje, kar poglablja prostorske in prometne izzive v mestih.

“Pri tem ne gre za omejevanje svobode posameznikov ali za nasprotovanje avtomobilom kot takim. Gre za razumevanje, da je javni prostor v mestih omejen in da si ga delimo vsi, tako pešci, kolesarji, uporabniki javnega prevoza in vozniki. V zadnjih letih vozila postajajo vse večja in težja, čeprav se prostor na ulicah, pločnikih in parkiriščih ne povečuje. Zato je povsem upravičeno razmisliti o zakonskih omejitvah, ki bi preprečile nadaljnjo rast velikosti vozil ter zagotovile, da se javni prostor uporablja pravično, učinkovito in varno za vse,« izpostavlja Dijana Čataković Biagi, vodja projektov pri CIPRA Slovenija.

Otroci pešci in kolesarji vse bolj ogroženi

Med letoma 2024 in 2025 je v Sloveniji naraslo število pešcev, ki so v nesreči umrli ali bili huje telesno poškodovani.**

»Vsaka smrt in huda poškodba na cesti je nesprejemljiva – še posebej, ko so v prometne nesreče vključeni otroci in mladostniki. Kot najbolj ranljivi udeleženci si zaslužijo infrastrukturo, ki jim omogoča varno in samostojno mobilnost na trajnostne načine. Odgovornost za varnost v prometu pa nosijo predvsem vozniki motornih vozil, ki so v izrazito močnejšem položaju. Velika terenska vozila v mestih, pred šolami in na šolskih poteh nimajo mesta: poleg tega, da so energetsko neučinkovita, ko prevažajo v povprečju 1,2 osebe, in prostorsko potratna, predstavljajo tudi resno tveganje za varnost otrok, » zaključuje Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus.

Opomba: Varnostna analiza primerja vozila z nizkim in visokim pokrovom motorja z enako ravnijo tehnologije za preprečevanje trkov. Literatura kaže, da ob vseh ostalih enakih pogojih avtomobil z nizkim pokrovom motorja predstavlja manjše tveganje za druge udeležence v prometu kot SUV z visokim pokrovom motorja.

Dodatne opombe:

* V Sloveniji so učinki povečevanja dimenzij osebnih vozil že vidni v prostoru. Na nekaterih lokacijah v Ljubljani (npr. pri trgovskem centru na Viču) so bila parkirna mesta v preteklosti povečana, kar je hkrati vodilo v zmanjšanje njihovega skupnega števila. Še izrazitejše omejitve se kažejo pri starejših garažnih objektih, ki so bili projektirani za bistveno manjša vozila. Garažna hiša TGH-48 na Ambroževem trgu ter Triplex A, obe zasnovani po načrtih arhitekta Savina Severja, danes v polni meri ne ustrezata dimenzijam sodobnih avtomobilov, kar zmanjšuje njuno funkcionalno uporabnost. Podobni izzivi se pojavljajo tudi v podzemnih parkirnih objektih, denimo pod Trgom republike, kjer je parkiranje za večja vozila oteženo kljub kasnejšim prilagoditvam parkirnih mest.

** https://www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2026/04/pregled-stanja-varnosti-cestnega-prometa-v-letu-2025-1.pdf