Premik k trajnostni mobilnosti kot rešitev prometnih problematik

Na Nacionalni konferenci »Pravo za družbo in naravo: Ali spreminjamo okolje na bolje?«, ki je 15. in 16. januarja 2026 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je direktorica CIPRE Slovenija Špela Berlot Veselko predstavila izkušnje in prizadevanja Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) na področju prometne politike in trajnostne mobilnosti. V ospredju je bilo vprašanje, ali širjenje avtocest in obvoznic rešuje zastoje ali pa potrebujemo krepitev javnega potniškega prometa, kolesarjenja in hoje.

Več cest ne pomeni manj zastojev

Ko govorimo o prometnih zastojih, se kot rešitev pogosto ponudi širitev cest – dodaten pas na obvoznicah in avtocestah. Takšen odgovor je na prvi pogled logičen, če je na cestah (pre)več avtomobilov potrebujemo tudi več prostora zanje. Vendar strokovne podlage in izkušnje iz prakse kažejo, da je slika mnogo bolj zapletena.

Ko povečamo cestno zmogljivost, se namreč posledično poveča tudi raba avtomobila. Različne študije ugotavljajo, da se ljudje zaradi boljše pretočnosti cest vozijo pogosteje in dlje. Tako se nova kapaciteta slej ko prej zapolni z dodatno ustvarjenim prometom. Načrtovalci in javnost se tako lahko ujamemo v začaran krog širitve cestnega omrežja, ki traja v nedogled. Gre za pojav, ki ga v prometnem načrtovanju poznamo kot induciran promet.

V KTPP že vrsto let opozarjamo, da širjenje obvoznic in avtocest ni rešitev prometnih izzivov. Nasprotno, prometne obremenitve cest je treba prerazporediti na druge načine potovanj, predvsem na javni potniški promet, kolesarjenje in hojo, hkrati pa tudi zmanjšati skupno število opravljenih poti.

Na pobude za širitev ljubljanskega avtocestnega obroča smo se odzvali že v letih 2012 in 2018. Tako kot takrat, še vedno velja, da več pasov ne pomeni manj zastojev: poveča se prometna obremenitev, zunanje stroške (npr. onesnažen zrak in hrup) nosi družba, ceste v prometnih konicah pa ostajajo zasičene predvsem zaradi osebnih vozil z nizko zasedenostjo.

Ključne so potovalne navade in izbira alternativ

Problem zato ni le infrastruktura, temveč struktura potovalnih navad. Če sistem ne ponuja učinkovitega javnega prevoza, varnega kolesarjenja in hoje, je širitev avtocest le začasni blažilec, ne odpravi pa vzroka težave.

Leta 2019 smo ob ponovni razpravi o ljubljanskem avtocestnem obroču aktivirali delovno skupino, okrepili strokovne odzive in sodelovali v prostorskih postopkih. Pomemben politični premik je bil sklep parlamentarnega odbora o pripravi akcijskega načrta za javni potniški promet v osrednjeslovenski regiji. Ključno sporočilo: brez alternativ osebni mobilnosti ni legitimne podlage za širitev cest. Dokument je bil v praksi pomanjkljiv, brez jasnih kazalnikov in z omejeno zavezujočo močjo.

Tri zahteve KTPP

Ob ponovnem oživljanju projektov širitve južne in vzhodne ljubljanske obvoznice v KTPP ostajamo pri treh poudarkih:

moratorij na širitev avtocest in obvoznic, dokler niso izčrpane vse možnosti za rešitev z izboljšanjem drugih oblik mobilnosti;
celostno prometno načrtovanje, ki pri odločanju ne upošteva samo pretočnosti avtomobilskega prometa, ampak tudi vplive na okolje, zdravje in kakovost življenja;
usklajevanje strateških dokumentov z dejanskim izvajanjem politik, saj ni dovolj, da trajnostno mobilnost zapišemo v strategije – ukrepe je potrebno tudi izvajati.

Rešitve obstajajo

KTPP je v preteklosti predlagala koncept BRT (Bus Rapid Transit) za Ljubljano oziroma kampanjo ZMAJ, katere ideje so danes vključene v Celostno prometno strategijo Ljubljane. Podprli smo tudi uvedbo taktnega voznega reda železnic po vsej državi, ki je danes predmet strokovnih analiz in razprav. Ključna ostaja sistematična izvedba teh rešitev v praksi. Če želimo, da ljudje vsakodnevne poti manjkrat opravljajo z avtomobilom, jim moramo ponuditi možnost, ki je dovolj hitra, zanesljiva, udobna in cenovno dostopna.

Problematično je tudi širjenje avtocest pod krinko vzdrževanja, kjer se pogosto izogne celoviti presoji učinkov. Ob takšnih posegih bi morali sistematično uvajati vsaj pasove za javni potniški promet in ukrepe za večjo zasedenost vozil.

Potrebujemo celostni prometni sistem

Če želimo zmanjšati zastoje in okoljske obremenitve, odgovor ni v vedno širših cestah, temveč v celostnem in pametnejšem prometnem sistemu, ki ponuja kakovostne alternative avtomobilu. Za to potrebujemo predvsem politično odločitev in jasno usmeritev, ne zgolj infrastrukturnih prilagoditev.

Več o Nacionalni konferenci pravo za družbo in naravo »Ali spreminjamo okolje na bolje?« si lahko preberete tukaj: https://pic.si/nacionalna-konferenca-ali-spreminjamo-okolje-na-bolje-povezala-glasove-javnosti-na-podrocju-varstva-okolja-gradiva/