V okviru KTPP smo pripravili obsežne pripombe na študijo variant, predinvesticijsko zasnovo in okoljsko poročilo, ki nastajajo v postopku priprave državnega prostorskega načrta za avtocesto Postojna–Jelšane, ter jih naslovili na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP). V pripombah izpostavljamo predvsem neskladnost pobude z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti, pomanjkljivo strokovno utemeljitev razlogov za gradnjo ter neustrezno obravnavo okoljskih vplivov, zlasti glede emisij toplogrednih plinov, kjer ni upoštevan pojav induciranega prometa.

Izgradnja avtoceste Postojna-Jelšane je nerazumna in neracionalna

Sodobne usmeritve prometnega načrtovanja kažejo, da povečevanje cestnih kapacitet dolgoročno ne zmanjšuje prometnih obremenitev. Empirične raziskave potrjujejo pojav induciranega prometa, pri katerem širitev cestne infrastrukture spodbuja dodatno prometno povpraševanje, učinki zmanjšanja zastojev pa so praviloma kratkotrajni. Ob tem novejše študije opozarjajo, da prometni modeli ta pojav pogosto podcenjujejo ali ga sploh ne vključujejo. Kljub temu v dokumentaciji za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za avtocesto Postojna–Jelšane inducirani promet ni ustrezno obravnavan, prav tako ne vpliv odprave omejitev za tovorni promet na obstoječih cestnih povezavah.

Iz objavljene dokumentacije izhaja, da ključni prometni problem na obravnavanem odseku ni preobremenjenost, temveč razmeroma nizka potovalna hitrost, ki ne ustreza standardom daljinske ceste. Takšna utemeljitev po oceni KTPP ne predstavlja zadostne strokovne podlage za gradnjo nove avtocestne povezave. Predlagana rešitev ne naslavlja širših prometnih, prostorskih in okoljskih izzivov, temveč lahko zaradi induciranega prometa, povečanja tranzitnega tovornega prometa ter posegov v prostor povzroči dodatne negativne učinke.

V KTPP menimo, da je izgradnja avtoceste nerazumna in neracionalna investicija, ki ne rešuje dejanskih problemov, temveč ustvarja pogoje za njihovo poglabljanje. Zato predlagamo ponovno presojo izhodišč, vključno s preveritvijo alternativnih rešitev, kot sta rekonstrukcija obstoječe povezave ali vzpostavitev obvoznic na posameznih odsekih. Ob tem izpostavljamo potrebo po uskladitvi z novejšimi strateškimi in zakonodajnimi okviri ter večjem poudarku na razvoju javnega potniškega prometa, zlasti železniške povezave Pivka–Ilirska Bistrica–Reka, ki lahko predstavlja učinkovitejšo in trajnostno prometno alternativo.

Neskladnost pobude za izgradnjo avtoceste Postojna – Jelšane s strateškimi cilji EU ter načeli

Evropski strateški dokumenti in zakonodajni okviri na področju podnebja in varstva okolja (npr. Evropski zeleni dogovor, Evropski podnebni zakon, paket Fit for 55 in sistem ETS) poudarjajo zmanjševanje prometnega povpraševanja, večjo vlogo železniškega prometa ter učinkovitejšo rabo obstoječe infrastrukture. Uvrstitev povezave Postojna–Jelšane v razširjeno jedrno omrežje TEN-T ne pomeni obveznosti njene izgradnje, temveč zgolj potencialni strateški pomen, pri čemer EU podpira projekte le ob izkazanih evropskih dodanih vrednostih in skladnosti z okoljskimi cilji.

Analiza ciljev projekta kaže, da se ti deloma nanašajo na mednarodno povezljivost, deloma pa na izboljšanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Te cilje je mogoče dosegati tudi z nadgradnjo železniške povezave Pivka–Reka in izboljšavami obstoječega cestnega omrežja, brez gradnje nove avtoceste. Predlagana investicija je hkrati v neskladju z načelom »Do No Significant Harm« (DNSH), saj:

• spodbuja dodatni promet in emisije toplogrednih plinov (inducirani promet), ki v analizah niso ustrezno upoštevani,
• negativno vpliva na prilagajanje podnebnim spremembam (zmanjšana zadrževalna sposobnost tal, fragmentacija prostora),
• posega v zavarovana območja (vključno z območji Natura 2000),
• povečuje hrup ter onesnaženje zraka in tal.

KTPP opozarja, da so analize nepopolne, saj ne vključujejo vseh relevantnih okoljskih in družbenih stroškov, zlasti vplivov na habitate in posledic induciranega prometa. Zato predlagamo dopolnitev strokovnih podlag z vidika skladnosti z načelom DNSH, celovito obravnavo eksternih stroškov ter jasno presojo alternativ, ki vključujejo nadgradnjo železniške infrastrukture in izboljšave obstoječih prometnih povezav.

Neskladnost pobude s strateškimi cilji države

V poglavju o pravnih podlagah in strateški usklajenosti dokumentacija za DPN Postojna–Jelšane navaja skladnost s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050, vendar pri tem povzema predvsem tiste dele strategije, ki podpirajo gradnjo nove avtoceste, medtem ko ključne omejitve in usmeritve zanemarja. Takšen pristop ne predstavlja celovite presoje skladnosti, temveč selektivno interpretacijo strateškega dokumenta.

Strategija prostorskega razvoja jasno določa, da je treba pred novimi infrastrukturnimi posegi prednostno izkoristiti obstoječe zmogljivosti ter spodbujati trajnostne oblike mobilnosti, zlasti javni promet. V obravnavanem primeru ni izkazano, da nadgradnja obstoječe cestne povezave ali železniške infrastrukture ne bi bila mogoča ali zadostna, kar pomeni, da temeljni pogoj za umeščanje nove avtocestne infrastrukture ni izpolnjen. Ob tem ostajajo nepojasnjena tudi izhodišča predhodnih analiz, ki naj bi izključevale rekonstrukcijo obstoječe povezave, medtem ko alternativne rešitve niso bile celovito obravnavane.

Predlagana avtocesta je v nasprotju z osnovnimi načeli strategije, kot so racionalna raba prostora, zmanjševanje okoljskih vplivov in preprečevanje fragmentacije prostora, hkrati pa ne izkazuje jasnega prispevka k izboljšanju dostopnosti ali policentričnega razvoja. Projekt tako predvsem podpira tranzitne prometne tokove, ki niso v ospredju strateških prioritet. Zato predlagamo ponovno, celovito presojo skladnosti pobude s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050.

Neskladnost z mednarodnimi konvencijami – Alpska konvencija

Izgradnja avtoceste Postojna–Jelšane je z vidika Alpske konvencije, zlasti njenega prometnega protokola, problematična zaradi možne neskladnosti z 11. členom, ki omejuje gradnjo novih cest višjega reda za čezalpski promet. Predlagana povezava po svoji funkciji presega regionalni pomen in je usmerjena predvsem v tranzitni promet proti Reki, kar ustreza opredelitvi čezalpskega prometa, ki ga konvencija skuša omejiti v korist okolju prijaznejših oblik, predvsem železnice.

Možnost utemeljevanja projekta kot izjeme ni prepričljivo izkazana, saj niso izpolnjeni ključni pogoji, zlasti dokaz, da potreb ni mogoče zadovoljiti z nadgradnjo obstoječe infrastrukture ali razvojem železniškega prometa. Poleg tega bi projekt zaradi induciranega prometa verjetno povečal emisije, hrup in prostorske pritiske, kar je v nasprotju z okoljskimi cilji konvencije.

Sklepno je skladnost projekta z Alpsko konvencijo pravno vprašljiva, zato predlagamo dodatno preveritev skladnosti investicije z obveznostmi, ki za Slovenijo izhajajo iz te mednarodne konvencije.

Okoljsko poročilo