Promet

Promèt =  prevoz oz. premikanje ljudi in blaga po določenih poteh  
= podporna dejavnost vsem družbenim dejavnostim (npr. šolstvo, zdravstvo, turizem …). 

Temelji na dobrinah kot so prostor, energija, surovine, znanje. 

Omogoča mobilnost in vključevanje družbenih struktur, izmenjavo blaga in informacij. 

Omogoča izvajanje storitev in je ključen pogoj za delovanje družbe. 

Omogočil je globalizacijo sveta in izboljšal dostopnost do dobrin ne glede na lokacijo bivanja. 

Prometni sistem deluje:  

  • Prevozna sredstva (avtomobil, lokomotive, letala, kolesa, ladje)
  • Infrastrukturo (ceste, pristanišča, letališča, železniške proge, kolesarske proge)
  • Upravljalca infrastrukture (DRSI, DARS, SŽ …) 
  • Uporabnike prometnega sistema (kolesarje, pešce, potnike, voznike) 

Poznamo cestni, železniški, zračni, pomorski in rečni promet.

Dejstva o prometu v Sloveniji: 

  • Promet predstavlja največji vir toplogrednih plinov v Sloveniji, in sicer kar 47 % (2020). V Sloveniji so se izpusti TGP iz prometa do leta 2019 glede na leto 1990 povečali za 110,6 %. Cestni promet predstavlja 99,5 % delež emisij v prometu, in sicer 2/3 potniški promet, 1/3 emisij pa tovorni promet. Osebni avtomobili predstavljajo daleč največji del emisij potniškega prometa s 97 %.

Delež emisij neETS v sektorju promet v letu 2020

Vir: IJS-CEU

No Data Found

  • Odvisnost od osebnega avtomobila v Sloveniji narašča. Število registriranih avtomobilov v Sloveniji narašča, v letu 2021 smo imeli 564 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Kar 65,9 % poti, krajših od 5 km, je opravljenih z avtomobilom. Povprečna zasedenost avtomobila je 1,5 osebe. 50 % potovanj, ki jih Slovenci opravimo z avtomobilom, je krajših od 2 km.

Število osebnih avtomobilov (1992-2021)

Vir: SURS

No Data Found

  • Promet nas stane. Ocena zunanjih stroškov prometa za Slovenijo znaša 6–9,8 % BDP-ja/letno (ocena 2004), kar znaša 1,4-1,9 milijarde evrov letno. To so stroški, ki nastajajo zaradi negativnega vpliva prometa na družbo in jih ne prevzame uporabnik prometnega sistema, kot so npr. bolezni, povezane z onesnaženim zrakom, stroški, ki nastajajo zaradi zastojev, prometnih nesreč, stroški, povezani s podnebnimi spremembami. 
  • Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi več za mobilnost kot hrano. Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi 21,4 % svojih prihodkov za prevoz, 14,4 % pa za hrano. Na tej povezavi si lahko izračunate letne stroške avtomobila. 
  • Čezmerno onesnažen zrak je bil in je še vedno eden izmed najbolj perečih okoljskih in zdravstvenih problemov Slovenije. Za Slovenijo velja podatek, da onesnažen zrak v enem letu povzroči 1700 prezgodnjih smrti, približno 45 % ljudi pa živi na območjih s prekomernim onesnaženjem zraka z delci PM. Preseganja mejnih vrednosti povzročamo z izpusti iz individualnih kurišč in prometa – oboje je pomembno tako v mestnih območjih kot na podeželju, lokalno pa se lahko pojavijo tudi drugi pomembni viri.

Viri in literatura: 

Podnebni program mreže Plan B za Slovenijo in Mreže za prostor sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe. Za mnenja, predstavljena na tej spletni strani, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.