13. junija se je v Modri sobi Filozofske fakultete odvijal Posvet o kakovosti zraka, ki ga je v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko (KTPP) organizirala CIPRA Slovenija skupaj z Oddelkom za geografijo. Udeleženci posveta so razpravljali o kakovosti zraka v času pandemije Covid-19 in pogled uprli tudi v bližajočo se energetsko krizo. Dr. Rahela Žabkar (ARSO) je predstavila vpliv ukrepov zaradi epidemije Covid-19 na kakovost zraka v Sloveniji, prof. dr. Griša Močnik (Univerza v Novi Gorici) je predstavil podatke o onesnaženju zraka z delci v času pandemije, o dinamiki prometnih obremenitev je spregovoril izr. prof. dr. Matej Ogrin (CIPRA Slovenija), Marjeta Benčina (Focus) in Tomaž Gorenc (IZO) sta predstavila rezultate meritev NO2 v Ljubljani in vpliv kakovosti zraka na zdravje, doc. dr. Asta Gregorič (Univerza v Novi Gorici in Aerosol d.o.o.) je predstavila podatke o spremembi emisij črnega ogljika v Ljubljani med leti 2016 in 2021, o dejanski in zaznani kakovosti zraka na primeru Loškega Potoka pa je spregovorila dr. Kristina Glojek (Univerza v Novi Gorici). Podatki so pokazali, da je v času strogih covidnih zaprtij prišlo do izboljšanja kakovosti zraka, a je bilo izboljšanje zgolj začasno. Spomladi 2020 je bilo dušikovih oksidov okoli polovica manj kot leta 2019, trdih delcev PM10 za 13 % manj kot leta 2019, pri ozonu pa bistvene razlike ni bilo. Promet na slovenskih avtocestah je bil v letu 2020 nekje 70-90 % tistega iz leta 2019.
