Ljubljana, 2. september 2024 – Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je konec prejšnjega tedna oddala pripombe na predlog Državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge na odseku Ljubljana-Kranj/Naklo, ki je bil predstavljen v sredini junija 2024. Gre za enega najambicioznejših načrtov na področju železniške infrastrukture v Sloveniji doslej, vseeno pa KTPP opozarja na nekatere pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na udobje in uporabniško izkušnjo potnikov.
Vir naslovne grafike: Elea iC
KTPP je v svoji analizi načrta za progo Ljubljana – Kranj/Naklo ugotovila več ključnih težav. Eden od večjih izzivov je prepozno vključevanje javnosti v proces načrtovanja, kar otežuje transparentnost, zmanjšuje možnosti za pravočasne izboljšave ter povzroča nepotrebne napetosti in konflikte. Poleg tega so cilji načrtovanja slabo opredeljeni, kar povzroča nejasnosti glede usmeritve in prioritet projekta. Tudi gradiva, ki so bila objavljena v juliju 2024, so neenotna in pogosto neusklajena med seboj, kar otežuje celovito razumevanje predvidenih sprememb.
Nove postaje morajo omogočati dober dostop, enostavne prestope in živahno lokalno življenje
KTPP v svojem odzivu poudarja nekaj ključnih načel, ki bi jih moral projekt upoštevati, da bi izboljšal udobje potnikov. Postaje in postajališča morajo biti zasnovana tako, da omogočajo čim krajše poti med različnimi prevoznimi sredstvi. Na lokalnih postajališčih mora biti razdalja za menjavo prevoza manjša od 20 metrov, kar na številnih postajah v predlogu načrta ne bo mogoče.
Nova infrastruktura na gorenjski progi mora izboljševati dnevno mobilnost potnikov proti Ljubljani. Nujna je uvedba taktnega voznega reda in pospešenih lokalnih vlakov, zato morajo biti proga in postaje ob njej zasnovane tako, da je obe izboljšavi možno uvesti.
Postaje in postajališča na progi Ljubljana – Kranj/Naklo morajo biti dostopna vsem, ne glede na gibalne sposobnosti. Ustrezne rešitve, kot so dvigala za prevoz koles, klančine in druge tehnične rešitve, so ključne za zagotavljanje enostavnega dostopa do peronov in postajnega poslopja. Pomemben je tudi enostaven dostop za kolesarje, zato mora država v sodelovanju z občinami zagotoviti varne in udobne kolesarske povezave do vseh prenovljenih postaj in postajališč. Zaskrbljujoče je, da načrt ne predvideva ustreznega dostopa za kolesarje do nekaterih prenovljenih postajališč, kot sta Stanežiče in Medvode.
Primeri iz tujine kažejo, da železniške postaje uspešno opravljajo vlogo javnih prostorov. Tudi postajališča na gorenjski progi imajo potencial, da postanejo lokalna središča z dodatno ponudbo, kot so trgovine in gostinski lokali, ki bi izboljšali uporabniško izkušnjo potnikov.
KTPP predlaga drugačne rešitve novih postaj Šiška in Stanežiče
Odziv KTPP podrobno obravnava vse postaje in deviacije, ki jih predvideva načrt za novo progo. Kljub ambiciozni zasnovi opozarja na pomanjkljivosti predvidene nove postaje Šiška, ki bo zaradi oddaljenosti od postajališča LPP manj uporabna, kot bi bila lahko. Koalicija je pripravila tudi lasten predlog, kako bi bilo postajo smiselno urediti, da bi potniki lahko hitro prestopali na LPP, pa tudi na stadion ŽAK, kjer se bodo po prenovi odvijali tudi večji športni dogodki.
Pri novem postajališču Stanežiče je zasnova v obstoječem predlogu prilagojena predvsem predvidenim novim cestnim ureditvam, ne pa enostavnosti prestopa, in ustrezni opremljenosti postajališča. KTPP zato predlaga drugačno rešitev postajališča in cestnih ureditev, po zgledu postajališča Litostroj, ki bi bila prijaznejša za potnike in obenem verjetno tudi cenejše, saj bi odpadla potreba po pokritem cestnem vkopu. Pri postaji Medvode je smiselna ureditev dodatnega peroniziranega tira, ki bi olajšal uvedbo pospešenih primestnih vlakov, nujno pa bi bilo potrebno urediti tudi boljši dostop za pešce in kolesarje. KTPP pozdravlja deviacijo Reteče, a opozarja, da bi se lahko na tem odseku obstoječa enotirna proga ohranila za lokalne vlake, s čimer bi ostala železnica bolj dostopna in bližje prebivalcem bližnjih vasi.
KTPP poziva odgovorne, da premislijo o predstavljenih pomislekih in upoštevajo predlagana načela pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi projekta. Le s celovitim pristopom, ki bo upošteval potrebe vseh uporabnikov, bo mogoče doseči trajnostne in dolgoročno uspešne rešitve na področju železniške infrastrukture v Sloveniji.
